Z obiskom te strani se strinjate z uporabo piskotkov Kliknite sem...

Religije

a

Religija ali verstvo  je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Obsega tudi predniške ali kulturne tradicije, zapise, zgodovino in mitologijo, kot tudi osebno vero in mistično spoznavanje. Izraz »religija« se nanaša tako na osebna dejanja kot tudi na skupinske obrede in sporazumevanje, ki izvira iz skupnih prepričanj. V okviru evropske religiozne filozofijeimajo religije skupno kvaliteto: delitev sveta v dve celostni domeni, od katerih je ena sveta, druga profana. Religijo pogosto opisujejo kot skupni sistem za skladno prepričanje, ki se osredotoča na sistem mišljenja, osebo, predmet, bit, ki je v svojem bistvu nadnaravna, sveta, božanska. S temeljnim prepričanjem so pogosto povezani moralni kodeksi, dejanja, vrednote, institucije, tradicije, obredi. Ti se lahko do neke mere prekrivajo s koncepti sekularne filozofije. Religijo pogosto opisujejo tudi kot »pot življenja«.

Razvoj religij je v različnih kulturah potekal različno. »Oranizirana religija« navadno pomeni organizacijo ljudi, ki podpirajo izvajanje kake religije s predpisanimi prepričanji, pogosto v obliki pravne entitete. Druge religije verjamejo v osebno razodetje. Kaj je pravzaprav vera in zakaj je del življenja toliko ljudi? V vsej zgodovini in po vsem svetu so ljudje verjeli, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznava s čutili. Celo takrat, kadar razmišljate ali čustvujete, uporabljate možgane, ki so del fizičnega sveta. Verni ljudje verjamejo, da obstaja nekaj posebnega, kar daje njihovemu življenju vsebino in smisel. Verjamejo, da je to posebno prav tako resnično kot fizični svet; verniki so prepričani, da je to posebno celo bolj resnično kot fizični svet, zato ga včasih imenujejo končna ali popolna resničnost. V nekaterih jezikih, npr. v indijskih, besede za religijo dolgo časa sploh niso poznali. Vera je bila tako povezana z življenjem, da posebna beseda zanjo ni bila potrebna. Tudi danes je za besedo religija težko najti opredelitev, ki bi bila splošno sprejemljiva. Kljub temu je nekaj pojmov, ki so skupni vsem veram.

Pri religijah z osebnim Bogom sestoji molitev iz čaščenja, zahvaljevanja ter prošnje za pomoč in vodenje zase ali za druge. Molitev je lahko tudi v obliki meditacije. Z njo želi človek doseči notranji mir, tako da so odstranjene vse ovire za razumevanje. Pri molitvi in meditaciji se pogosto uporabljajo pripomočki za koncentracijo. V mnogih religijah so to molek, sveče ali kadilo.

Verni ljudje čutijo, da je tisto, v kar verujejo, resnično. Po mnenju raziskovalcev religij imajo vere v družbi pomembno vlogo, naj so resnične ali ne. Nekateri pravijo, da so bile religije nekoč koristne za osmišljanje človekovih doživetij, zdaj pa te naloge ne opravljajo več, ker obstajajo znanstvene razlage za stvari, ki so bile prej nerazumljive. Drugi menijo, da se znanost in religija ne izključujeta. Znanstveniki, ki preučujejo življenjc ljudi v najstarejših družbenih skupnostih, imajo religijo za silo, ki je povezovala skupnosti, saj je vsem članom predpisovala enaka pravila vedenja in enak način razumevanja sveta. Psihologi raziskujejo vlogo religije pri zmanjševanju strahu, saj v njej ljudje dobivajo oporo, ki je zunaj njih samih. Nekateri menijo, da je to primeren način spopadanja z življenjskimi težavami; drugi pa, da religija preprečuje, da bi ljudje postali samozavestni in zaupali v lastne sposobnosti, ter jih odvrača od soočanja s kruto resničnostjo. Danes mnogo ljudi zanima način, kako vere uporabljajo zgodbe, simbole in umetnost, da bi dale dogodkom globlji pomen.