Z obiskom te strani se strinjate z uporabo piskotkov Kliknite sem...

Krščanstvo

a
Krščanstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnihkriz religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Njegovi privrženci so ga poimenovali Kristus. Kristus je grška beseda za hebrejsko mesija, ki pomeni odrešenik. Za kristjane je Jezus Božji Sin, Bog v človeški podobi. Verujejo, da je prišel na zemljo, da bi odrešil Ijudi od njihovih slabih del imenovanih grehi. To je naredil s tem, da je trpel kot človek in žrtvoval svoje življenje. Krščanstvo je nastalo na ozemlju današnjega Izraela. Zdaj je razširjeno skoraj po vsem svetu, posebno v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Z več kot milijardo vernikov je največja svetovna religija. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani.
a
Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih imenujemo Cerkve (v ožjem smislu). Cerkev v širšem smislu pa zajema vse kristjane na svetu. S prek dvema milijardama vernikov je krščanstvo največja svetovna religija. Kristjani imajo krščanstvo za nadgradnjo oziroma dopolnitev judovske vere, zato v glavnem sprejemajo osnovne moralne predpise iz stare zaveze (iz judovstva) – zlastideset Božjih zapovedi. Kristjani verujejo, da je bil Jezus Kristus človeški sin Boga in hkrati tudi sam Bog, rojen iz device, poslan, da bi ustanovil Cerkev, da je bil križan, vstal od mrtvih in s tem odrešil človeštvo. Ta miselnost se je izoblikovala v prvih stoletjih na ekumenskih koncilih vseh krščanskih Cerkva in je skupna   večini kristjanov: katolikom, pravoslavnim inprotestantom. Večina kristjanov pozna zakrament krsta in evharistije (svete večerje), mnogi pa poleg tega še zakrament birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja.
a
Kristjani verujejo v enega troedinega Boga. To verovanje natančneje opisuje nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je skupna (skoraj) vsem krščanskim Cerkvam. Tudi to verovanje se je izoblikovalo na prvih ekumenskih koncilih. Palestina v 1. stoletju našega štetja, ko je bil upravitelj te pokrajine Poncij Pilat. Za začetek krščanstva lahko štejemo Jezusovo javno delovanje, okoli leta 33 našega štetja. Po Jezusovi smrti so njegov nauk širili njegovi učenci – apostoli. Toda verjetno bi krščanstvo ostalo nepomembna judovska ločina, če se ne bi sveti Pavel (imenovan tudi Savel iz Tarza) odločil, da novo vero odpre širokim ljudskim množicam (kozmopolitizem). Krščanstvo je potem širilo svoj vpliv med Judi in nejudi, z nazorom, da so vsi ljudje pred Bogom enaki. Krščanstvo je sprejelo nekatere navade, obrede in praznike tudi iz (orientalskih) kultov, razširjenih v takratnem rimskem imperiju. Odločilen vpliv je imela tudi vojna sodnega dne (66-70) v katera so se Judje uprli Rimljanom. Krščanstvo se je kot takrat še nezaželeno vero preganjalo oziroma skušalo uničiti.