Z obiskom te strani se strinjate z uporabo piskotkov Kliknite sem...

Teozofska društva v Sloveniji

a
Po neuspešnih prizadevanjih, da bi Teozofsko društvo v SFR Jugoslaviji – Adyar rešilo vprašanje pravnega nasledstva po Teozofskem društvu v SFR Jugoslaviji so se njegovi vodilni uradniki odločili za ustanovitev Teozofskega društva v Sloveniji.
25. maja 1989 je tako potekal Ustanovni Občni Zbor Teozofskega društva v Sloveniji, na katerem je bilo prisotnih 27 ustanoviteljev. Tvorili so ga krogi “Adyar” (prej “Služenje”) iz Ljubljane, “Razumevanje” iz Celja in “Suria” (prej “Ljubav”) iz Kopra; sprejeta so bila Pravila društva in izvoljeni njegovi organi, pri čemer je predsednik društva postal Anton Jesse. Po ustanovitvi se je društvu pridružilo še 11 članov iz Hrvaške, tako da je štelo vsega skupaj 68 članov.
a
V sredini julija 1989 je nato potekala prva večja dejavnost novoustanovljenega društva – poletna šola na Bledu, ki je bila posvečena temi o meditaciji. Še naprej je redno izhajala revija Teozofska Misel, obenem pa si je društvo zadalo še dokaj ambiciozen založniški program in je že v prvem letu izdalo knjižico M. Collins Luč na pot.
a
Naslednjega leta 1990 je bila poletna šola organizirana v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in je sovpadla z obiskom Predsednice Teozofskega Društva, ki je imela v Ljubljani in Kopru tudi dve javni predavanji. Za ta srečanja je bil pripravljen tudi bilten “Informacija o Teozofskem društvu,” oblikovan kot vprašanja in odgovori o temeljnih vsebinah delovanja društva in ki naj bi pritegnil nove interesente.
a
Nova ureditev društva je povzročila kar nekaj administrativnih težav v odnosih s centrom Teozofskega Društva v Adyarju, saj je ta poslal pripombe na Pravila društva, vendar pa stara zakonodaja o društvih v Sloveniji še ni dovoljevala ustreznih sprememb. Po drugi strani pa je glavni stan Teozofskega Društva v Adyarju potreboval kar dve leti in pol, da je tudi uradno potrdil nov naziv društva, tako da je bilo slednje v vmesnem obdobju prisiljeno še naprej uporabljati v komunikaciji z organi Teozofskega Društva in drugimi sekcijami društva star naziv, kar je povzročilo kar nekaj negodovanja med člani.
a
Leta 1991 so v Sloveniji zavladale vojne razmere, vendar je društvo kljub temu nadaljevalo z delom in poleg rednih sestankov organiziralo poletno šolo, ki je potekala meseca septembra v Vodnikovi domačiji. Pripravljen je bil bilten “Program Teozofskega društva v Sloveniji,” da bi javnosti ponudil osnovne informacije o društvu, redno je izhajala revija Teozofska Misel, poleg tega pa sta bili izdani še knjižici J. Krishnamurtija Ob nogah učitelja in H .P. Blavatsky Glas Tišine. Društvo je znova obiskala Predsednica Teozofskega Društva, tako da so bila organizirana tudi javna predavanja. V novembru je začel v Ljubljani poleg rednega dela potekati tudi seminar za interesente, ki ga je vodila podpredsednica društva, Jožica Košir, in ki naj bi sodelujoče seznanil z glavnimi smernicami teozofske tradicije in filozofije. V dveh skupinah pa je začelo pod vodstvom predsednice kroga potekati tudi delo v Kopru.
a
Glede na to, da sta v letu 1991 na tleh bivše Jugoslavije nastali novi državi, Republiki Slovenija in Hrvaška, ki ju je priznala tudi mednarodna skupnost, so si člani društva iz Hrvaške začeli leta 1992 prizadevati, da bi ustanovili lastno društvo, tako da se niso več udeležili Občnega Zbora društva, ki je potekal 21. junija in na katerem je bil izvoljen nekoliko prenovljen Izvršni Odbor. Vendar pa se je v društvo včlanilo 16 interesentov, ki so obiskovali pripravljalna tečaja v Ljubljani in Kopru, tako da je skupno število članov društva, navkljub izstopu članov iz Hrvaške, ostalo nespremenjeno. Stalnica so sedaj postali vsakoletni obiski Mary Anderson in njena javna predavanja ter vodenje poletne šole, ki se je tega leta odvijala v septembru. Še nadalje je redno izhajala revija Teozofska Misel, objavljena pa je bila knjiga Dve knjigi stihov iz Dzyana.
a
Vodilni uradniki društva so si začeli prizadevati, da bi skupini članov v Ljubljani in Kopru, ki sta izšli iz pripravljalnih tečajev oblikovali kot samostojna kroga, “Harmonija” in “Margerita Candida”, vendar pa so ta prizadevanja po drugi strani zopet sprožila boj za prevlado v društvu, pod krinko razprave o “pravi” teozofiji. Ob koncu leta je, na dan 19. oktobra 1992, Predsednica Teozofskega Društva končno izdala Charter (ustanovno listino) za Teozofsko društvo v Sloveniji kot Regionalno Združenje Teozofskega Društva.
a
Navkljub dejstvu, da so vsi vodilni člani Teozofskega društva v Sloveniji pripadali Ezoterični Šoli, pa so sedaj znova pojavila nesoglasja in napetosti, katerih izvor je ponovno prihajal iz Istre, kjer se je uveljavljala iniciativa, da “splet okoliščin v Kopru in Ljubljani najbrž nakazuje na neko dejanje, odigrano v preteklosti, ki mu manjka epilog”. Prizadevanja podpredsednice društva so bila tako ocenjena kot odpadništvo, njena skupina pa razpuščena, člani te skupine pa so v večjem delu zapustili društvo, s čemer je število članov padlo na število 58. Znova so se pojavili problemi zaradi knjižnice in izposoje knjig.
a
Vse bolj aktiven krog v Kopru je septembra 1994 organiziral letno šolo v Sončku pri Hrvatinih, na kateri so gostovali tudi štirje predavatelji iz tujine in je potekala pod motom: “Teozofija – notranja preobrazba človeka”. Društvo je nadaljevalo tudi z dokaj bogato založniško dejavnostjo in izdalo knjigi H. P. Blavatsky Ključ k teozofiji in C. W. Leadbeatra Čakre in spodbudilo zametek delovanja v Mariboru.
a
Z demokratičnimi spremembami v Sloveniji in sprejetjem novega zakona o društvih se je odprla možnost, da se Pravila Teozofskega društva v Sloveniji v večji meri prilagodijo Pravilom Teozofskega Društva. Na Občnem Zboru leta 1994 je bila zato imenovana komisija, ki naj bi pripravila spremembe pravil, vendar pa se ta ni nikoli sestala. Zato so bila na zasebno pobudo predsednika društva prevedena Pravila Teozofskega Društva in pripravljen komentar o bistvenih značilnostih teh pravil in predlog novih pravil Teozofskega društva v Sloveniji na njihovi osnovi. Poleg tega pa naj bi prevod Pravil Teozofskega Društva, skupaj s prevodom I. K. Taimnijevega dela Načela teozofskega dela in prevodom monografije E. Bratine Teozofija in Teozofsko društvo, tvoril brošuro, ki bi bila posredovana vsakemu članu društva, da bi se ti bolje seznanili s temeljnimi akti in načeli društva. Vendar pa tega predloga Izvršni Odbor Teozofskega društva v Sloveniji ni obravnaval ne podprl. Zdi se, da je bil razlog za to prav omenjena iniciativa, ki se je materializirala na sestanku Izvršnega Odbora 24. 6. 1995, na večer pred Občnim Zborom društva, ko je Izvršni Odbor potrdil nova pravila, ki so vključevala spremembo imena in simbola društva v Teozofsko društvo Adyar v Sloveniji, in imenovanje vodje Ezoterične Šole za novo predsednico preimenovanega društva s strani te iniciative. Občni Zbor društva pa je te spremembe prav tako brez razprave potrdil in izvolil predlagane kandidate.
a
Zaradi neustreznih postopkov in izredno pomanjkljivih pravil, se je društvo naslednje leto, 1996, znova preimenovalo v Teozofsko društvo v Sloveniji.
a
(besedilo je vzeto s spletne strani teozofija.info)