Beltane
Beltane je eden izmed štirih velikih Keltskih ljudskih praznikov in je po pomembnosti takoj za Samhainom , ki se praznuje od 31.oktobra do 2.novembra. V bistvu ta dva velika praznika, Samhain in Beltane, razdelita krog leta na dva dela in sta ravno na nasprotni strani. Medtem ko je Samhain začetek temnega obdobja, kot tudi praznovanje Keltskega novega leta, je Beltane praznik luči in označuje začetek svetlega dela leta. Beltane pa je tudi eden izmed treh praznikov pomladi, poleg Imbolca in Ostare. Že po svoji naravi je to praznik, ki je usmerjen predvsem na praznovanja zunaj in je tesno povezan z naravnimi procesi, ki se takrat dogajajo na zemlji, kot tudi v nas samih. Narava je v času Beltana v svojem razcvetu in to je čas zgodnje mladosti v naši zavesti. Ta pomladanski čas in njegova energija nas bosta, ne glede na našo starost, vedno vrnila v obdobje mladosti.
Po svoji prvotni definiciji je to ognjeni praznik in od tod tudi navada, da se kurijo kresovi na Beltansko noč. Ta običaj se je ohranil vse do danes in dokazuje izvor prvomajskih kresov na ta praznik. Beltane je tesno povezan tudi s prebujanjem seksualne energije v naravi in v nas samih. Ta proces je izraz življenjske energije, ki se na ta način manifestira v tem obdobju. V poganskih ritualih, ki so se izvajali na to noč, je bil vključen tudi ritualni seks med svečenico in svečenikom, ki sta simbolizirala žensko in moško energijo, ter na ta način zagotovila plodnost zemlji. Na ta praznik se je zgodilo tudi veliko porok.
Iz ezoteričnega vidika je Beltane čas manifestacije naših idej in je povezan s kreativnim ognjem. Tako kot je Samhain čas, ko se obrnemo v svojo notranjost in se moramo soočiti s svojimi negativnimi energijami ter jih prečistiti, je Beltane obdobje, ko lahko ustvarjamo in smo obrnjeni predvsem v zunanji svet, s katerim aktivno sodelujemo s svojimi dejanji. Ker so energije takšne, da nam pomagajo v naših aktivnih dejanjih, je to čas, ko lahko začnemo z novimi projekti in poskušamo v naša življenja spustiti energijo sprememb. Ogenj, ki gori na Beltansko noč, zažiga in uničuje še zadnje ostanke starih vzorcev in navad, ki jih ne potrebujemo več in se jih lahko na ta praznik znebimo.
Ta praznik se skozi svoje različne manifestacije pojavlja v mnogih tradicijah in religijah po vsem svetu. Na južni polobli so datumi obrnjeni, vendar pa je pomen isti. Vsekakor to praznovanje v tropskem pasu ne bi imelo pomena in tudi tamkajšnja ljudstva drugače doživljajo naravne procese in njene energije. V germanskem svetu je ta praznik znan pod imenom Walpurgina noč. To praznovanje je v srednjem veku dobilo precej negativnen predznak, saj so ga povezovali s čarovništvom in razuzdanami zabavami ter orgijami. Po ljudskem verovanju so se takrat čarovnice zbirale na posebnih mestih ter se v čast satanu predajale raznim nečastnim dejanjem. V zvezi s tem praznikom za razliko od drugih poznamo še eno zanimivost . Krščani so namreč svoje praznike zgradili na poganskih temeljih in jih prikrojili, Beltane pa je eden redkih, ki nima direktne povezave s krščanstvom, razen če upoštevamo bližino velike noči in idejo vstajenja. Kljub temu pa sta duh in energija Beltana ostala živa in se je praznovanje ohranjalo skozi prvomajske praznike do današnjih dni. Potrebno je poudariti, da je kurjenje kresov običaj, ki izvira neposredno iz praznovanja Beltana in je dokaz, kako zelo so poganska verovanja in prazniki zakoreninjeni v nas. Dejansko imajo svojo moč, da presegajo čas in spremembe v družbi, iz razloga, ker so odsev dogajanj in procesov v naravi sami.