.

.

Modra politika: utopija ali nuja?

Svet je postal premajhen, da bi se lahko odmaknili od škodljivih vplivov »razvoja«. Niti najbolj oddaljeni kotički na Zemlji niso varni pred odpadki, izpusti, radiacijo in interesi kapitala, ki prej ali slej vpreže vse, kar je možno pretopiti v denar.

Nimamo druge izbire, kot da se učimo odločati zase in svojo skupnost ter si nabrati moč, da vplivamo na kar najširše okolje. Svet potrebuje vešče politične akterje z visoko osebno integriteto. Pa je to dvoje sploh možno združiti? Šele tu začetek prave politike!

Spreten jezik je dovolj za premeteno »politično« argumentiranje, ni pa dovolj za modro odločanje. Za to je potrebna čistost namenov, zavedanje, kdaj sogovornik manipulira z nami (in kdaj mi z njim!), kdaj rušimo, kdaj pa gradimo. Potrebna je neustrašnost pri razgaljanju dvoličnosti, hkrati pa igranje z odprtimi kartami.

Pot do politične modrosti

Povprečni ljudje so navadno premorejo precej etike in integitete, obenem pa so politično nekompetentni. Politična sposobnost je redka tudi pri ljudeh z visokim družbenim vplivom.

Ko rečemo: »Sem apolitičen,« ali »Ne vpletam se v politiko,« sporočamo, da ne znamo ali ne maramo prevzeti odgovornosti za odločanje. V družbi je pogosto prepričanje, da smo lahko politično aktivni le, če sprejmemo umazano igro, ki prevladuje v običajni »politiki«. Toda obstaja način, kako preseči to igro.

Simon Baddeley in Kim James sta razvila opisni model političnega vedenja na osnovi politične zavesti in osebne integritete:

     Nesposobni osli so osebe brez politične zavesti, ki se igrajo psiholoških iger.

     Nedolžne ovčke so osebe brez politične zavesti, a z osebno integriteto.

     Zvite lisice so ljudje s politično zavestjo, ki se gredo psihološke igre.

     Modre sove so ljudje s politično zavestjo in visoko stopnjo osebne integritete.

V običajni »politiki« pridejo najbolje skozi lisice; zanima jih moč, poznajo delovanje sistema, dosega ciljev jim je pomembnejša od etike, dopuščajo si okrutnost in aroganco, prepričane so, da si zaslužijo, kar zahtevajo, zmanipulirajo situacije, da prikrijejo lastne napake, ne zmorejo spontano izražati čustev, znajo najti slabosti pri nasprotniku in jih izrabiti, všeč so jim situacije zmagam-zgubiš, so preračunljive, zapustijo položaj, tik preden se pokažejo napake, ne prenesejo tega, da niso priljubljene.

Politik deli človeštvo na dva razreda: orodja in sovražnike.

— Friedrich Nietzsche

V množici ljudi so večinoma osli in ovčke.

Osli so brez načel, nevešči v odnosih, čustveno nepismeni, navežejo se na avtoritete, nesposobni so graditi zavezništva, sodijo stvari na podlagi osebnih občutkov, trudijo se biti dobri, a ne vedo, kako, trmasto vztrajajo pri svojem, tudi če vsa znamenja kažejo, da so v zmoti.

Okrog vsake lisice se neizogibno nabere truma oslov, ki jih lisice spretno uporabijo za svoje cilje.

Ovčke so trdnih načel, a ne razumejo namenov politike, ne znajo se povezovati in pridobivati podpore, oklepajo se etičnih, organizacijskih in strokovnih pravil, pretirano spoštujejo racionalnost, zaupajo v strokovnjake in položaj, so lojalne in prijateljske, odprto delijo informacije, nesposobne so prepoznati dvojna sporočila in licemerstvo, v pogajalskih procesih so pasivne in se ne znajo postavljati za svoje interese – več jim pomeni, da se izognejo konfliktu, kot da dosežejo rezultat pogajanj. Ovčke so lahek plen premetenih lisic.

Sove se jasno zavedajo svojih namenov, opirajo se na zavezništva in dobro razumejo delovanje uradnih procesov, so odlične poslušalke, ljudi jemljejo resno, odprto delijo informacije, niso defenzivne, učijo se iz napak, premislijo dogodke, so lojalne in prijateljske, vlagajo v dolgoročne odnose, znajo prepoznati, kdo ve, komu je mar in kdo zmore, znajo pridobiti podporo, všeč so jim situacije zmagam-zmagaš (win-win), če niso priljubljene, to dobro prenašajo.

Ideal predstavljenega modela je, seveda, modra sova. Do ideala ne moremo priti, če se zavestno ne potrudimo povišati oz. ohraniti osebno integriteto in negovati politično kompetentnost (sposobnost odločanja). Pri tem moramo paziti, da nas ne zanese v vrste lisic! To se zgodi mnogim, ki so že na dobri poti, da postanejo sove. Težko je vztrajati pri osebni integriteti in igrati pošteno, medtem ko se drugi poslužujejo umazanih prijemov.

Vsakdo si želi biti moder. Tisti, ki ne zmorejo biti modri, so skoraj vedno zviti.

— Samuel Jackson

Če se v političnem sistemu že pojavi modra sova, jo ovčke in osli izenačijo z lisico in ji ne zaupajo, lisice pa jo oropajo moči ali pa jo zvlečejo v svoje vrste.

Sova nima možnosti v politični realnosti, ki je pisana na kožo lisicam. Vsekakor ne sama. Le če se sove združijo v jate, če pridobijo zaupanje ovčk in okužijo z osebno integriteto še osle, je mogoče pričakovati dvig politične kulture v celotni družbi. Preračunljive lisice bodo osebno integriteto objele zadnje, toda za zdravo družbo ne smemo obupati niti od njih.

Prava vprašanja

Sove med drugim skrbijo, da si postavljamo prava vprašanja. Odgovor je odvisen od vprašanja. Naslednja zgodba praktično ponazarja delovanje lisic in sov v luči postavljanja vprašanj.

V ZDA so skupino študentov ob obisku nacionalnega parka vprašali, koliko jih je že hodilo po parku. Roko jih je dvignilo le nekaj. Sledilo je vprašanje, ali bi se sprehajali, če bi bil tu Disneyev park. Večina je odgovorila pritrdilno.

Iz tega bi lahko sklepali, da bi si želeli zabaviščnega parka v nacionalnem parku. Toda ko so jih vprašali, ali bi se jim zdelo prav, da ga zgradijo, so vsi rekli ne. To se jim je celo zdelo škandalozno.

Razlika med sovo in lisico je, da lisica ne bi postavila zadnjega vprašanja. Zgradila bi zabaviščni park in se sklicevala na odgovor študentov, češ da vse počne s podporo javnosti. Prav s takimi vzvodi znajo lisice izvleči iz javnosti odgovore, ki jim koristijo. Sove, po drugi strani, prinašajo tisto dodatno vprašanje, ki nagovarja kolektivne odgovornosti in dolžnosti.

Povprečnim ljudem postavljajo streznjujoča vprašanja, denimo: »Kaj bi naredil zdaj, če te ne bi bilo strah?«

Vlade sprašujejo: »Kaj je končni cilj rasti? Kaj je stanje družbene zrelosti? Kaj je ideal človeškega bivanja? Po čem vemo, da delujemo v dolgoročnem interesu živih sistemov?«

Ključne lastnosti sov

Prvi steber politične moči modrih sov je uvid v bistvo problemov in sposobnost izražanja dodatnih vprašanj, ki razkrivajo bleferje. Drugi steber je pogum, da se s prepoznanimi problemi resnično spopadejo – niso kritiki iz fotelja, ki dobro vrtijo jezik, ne znajo pa zavihati rokavov. Tretji steber je brezkompromisna moralna načelnost. Četrti je daljnosežnost vizije znotraj širokega razumevanja konteksta družbene realnosti.

Ni lahko postati politično ozaveščena modra sova, saj to terja globoko osebno prelevitev, opustitev oslovske, ovčje, lisičje kože, globok duhovni preskok. 

Živimo v stoletju, ko bedak ustvarja mnoge bedake, modrec pa, žal, le nekaj modrih ljudi.

— Lichtenberg

Pregovor pravi, da konja lahko pripelješ do vode, ne moreš pa ga prisiliti, da jo pije. Modre sove lahko družbi postrežejo z genialnimi rešitvami, ne morejo pa pričakovati, da jih bo družba sprejela. Zato je ena ključnih lastnosti sov strpnost.

Sova se ne bo jezila na ljudi, ki jih vodi, temveč bo ponižno ponovila Gandhijeve besede: »Poglej, tja gre moje ljudstvo. Sem njihov vodja, torej jim moram slediti.«

 

BISTVO…Bistvo predavanja / delavnice je:

– oklestiti politiko balasta in spoznati, kaj je njeno bistvo: modro odločanje o skupnem življenju v zrelem odnosu do drugih
– opredeliti temeljne sestavine zdrave politične dejavnosti slehernega državljana
– uriti se v strateškem mišljenju in delovanju s trajnostno naravnanostjo
– videti karseda široko in obenem delovati karseda osredotočeno, objektivno
– naučiti se zdravo presojati odločanje in odgovorno prevzemati vajeti v svoje roke

Predaval bo Nara Petrovič s pričetkom ob 18. uri.

Več o njem si lahko preberete na njegovem blogu.


Prispevek je 4 € (3€ za člane).