a
SATISH KUMAR, nekdanji menih in dolgoletni mirovni in okoljski aktivist je glavni urednik revije Resurgence&Ecologist.
a
Njegova avtobiografija No Destination je bila prvič objavljena leta 1978 in prodana v več kot 50.000 izvodih. Je tudi avtor del You Are, Therefore I Am: A Declaration of Dependence in  The Buddha and the Terrorist.
a
Leta 2008 je kot del BBC2 Natural World Series predstavil 50-minutni dokumentarec iz Dartmoor, Earth Pilgrim, ki si ga je ogledalo več kot 3,6 milijona ljudi.
a
Napisal je veliko knjig, med zadnjimi Soil Soul Society: A new Trinity for Our Times.
a
Več o Satishu Kumarju si lahko preberete tukaj: https://www.resurgence.org/satish-kumar/ 
a
Knjigo Satisha Kumarja najdete tudi v naši knjižnici:
a
https://www.jivatma.si/tk-bak-2/pregled-knjig/?skrito_polje_indikator_postanja=1&parameter=satish+kumar&leto_izdaje=&zalozba=&jezik_vsi=da&pod_kat=brez&glavna_kat=brez&hf=&iskanje=avtorji&sortiranje=&sidro2=da 
a
Satish Kumar pove, da je lepota nujen fenomen resnice, ki jo naredi dobro. Če nekaj ni resnično, in ni dobro, potem to ne more biti lepo.
a
Za primer, lepa hiša je lepa, ker ima tudi dobroto in blagostanje. Takšna te bo zdravila, navdihnila, ganila, pomagala meditirati. Dobro je, da je narejena iz naravnih materialov. V tem, da je nekaj » Vau, kakšno kiparstvo!«  Razveseli ti srce. Počutiš se obnovljen. Potem je to lepota.
a
Satish je ob Shaktijevem vprašanju o posebnem doživetju lepote pripovedoval o dogodku, ko je bil star 22 let in je šel v vas Sevagram ter prvič videl dom Mahatme Gandhija. To je bil človek, ki je študiral v Angliji in bi lahko postal dobro poznan odvetnik, ki bi služil denar in bil uspešen. Imel je veliko premožnih prijateljev. Lahko bi mu dali veliko hišo, toda ne, on si ja raje kakor hišo zgradil kolbo – lepo kolibo z naravnimi materiali kot bambus in blato s slamnato streho. Ponoči je v njej spal, čez dan pa je koliba postala dnevna soba, pisarna in študijska soba. Bila je varčna izraba prostora, s pravi razmerji in pravim ravnotežjem. To je name naredilo nedoumljiv vtis. Bil je pravi dom, dober dom in tudi lep dom. Lepota za Gandhija ni bila ideja. Bila je način življenja. Zanj lepota ni bila samo nekaj za pokazat. Bila je življenje življenja, ki je bilo resniceljubno in dobro. Njegova koča simbolizira njegovo življenje.
a
Satish govori o lepoti kot dinamičnem procesu in ne kot statičnem pojavu. Je proces življenja, v katerem sta subjekt in objekt v interakciji. Lepota je istočasno subjektivna in objektivna. Subjekt  vpliva na objekt in obratno. Obstaja globoko razmerje med izdelovalcem in narejenim. Lepota je v tem prosesu življenja. V lepoti je povezava subjekta in objekta. Lepota prekorači dualizem.
a
Satish govori o tem, da naša moderna industrijska kultura uničuje raznolikost. Moderna civilizacija je postala grda z idejo masovne proizvodnje. Nosimo enaka jeans oblačila, imamo enako arhitekturo, povsod enake McDonald’se. S tem ne podpiramo lepote. V Naravi je vsak človek drugačen, vsaka reka, vsaka gora in vsako drevo je nekaj posebnega.
a
»Lepota je v očeh opazovalca,« je stavek, ki konkretizira lepoto. Stavek skrči  lepoto le na način, kako nekaj izgleda. Lepota postane spet le površna. Lepoto lahko doživljamo tudi skozi svojo dušo. Tam je notranja lepota, ki je drugačna od nečesa, ki samo izgleda prisrčno. Lepota je fizični pojem. Moderna ideja lepote je usmerjena na zunanjost. Lepoto moramo osvoboditi iz okopov mikavnosti.
a
Satish pripoveduje o tem, da je lepota celoten proces življenja, ki mu pravi način življenja, ki vključuje duha, dušo, čustva, veselje, srečo. Lepota je duhovna, prav tako kot je snov preizkušena. Lepota je prav toliko fizična kot je abstraktnost resnična.
a
Nadalje Satish govori, da je lepota ključ, ki odpira vse ključavnice brez vsakega dvoma. Spraviti jo moramo v žarišče neekonomičnih vrednosti. Lepota ni denarna vrednost. Vlade ne bodo financirale nekaj, kar ni lepo. Eden osnovnih kriterijev za vsak projket naj bi bil »Je to lepo?« Lepota daje radost in zadovoljstvo. Lepota zdravi. Če ustvarimo šole ali banke, ki niso zdrave in nam ne nudijo veselja, zakaj bi potem porabili denar zanje?
a
Zanj je lepota znamenje zdravja in blagostanja. Ko nekoga srečaš, lahko rečeš: »Izgledaš dobro.« Če si dobro, tudi izgledaš lepo. Star človek, ki je dobrega zdravja, bo videti lep. Tudi, če nosiš navadna oblačila, boš videti lep. Lepota je znamenje, znak, kazalec. Kot sta GNP in GDP pokazatelja ekonomske delavnosti naroda, je lepota pokazatelj blagostanja naravnega sveta, človeškega sveta, fizičnega sveta in duhovnega sveta.
a
Satish še pove, da je del okoljskega gibanja, ker želi videti lep svet.
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 281, November/December 2013 na straneh 46-48.