a

RUPERT SHELDRAKE je biolog in avtor več kot 80 znanstvenih člankov in desetih knjig. Študiral je biologijo, biokemijo, filozofijo in zgodovino znanosti.
a
Bolj kot raziskovanje z drobljenjem vsake stvari na koščke in zanikanje dokazov posameznikovih čutov, ga je pritegnila holistična znanost, ki integrira neposredne izkušnje z razumevanjem.
a
Zanimale so ga kvantna teorija, filozofija znanosti, parapsihologija, alternativna medicina in holistična filozofija narave.
a
Raziskoval je nepojasnjene vidike vedenja živali, vključno s tem, kako golobi najdejo svojo pot domov, telepatske sposobnosti psov, mačk in drugih živali ter očitne sposobnosti živali za napovedovanje potresov in cunamijev. Študiral je tudi podobne pojave pri ljudeh, npr. telepatijo med materjo in dojenčkom, telepatije v zvezi s telefonskimi klici in slutnje. Čeprav se nekatera teh področij prekrivajo s področjem parapsihologije, jih pojasnjuje kot biolog, njegove raziskave temeljijo na naravni zgodovini in poskusih v naravnih razmerah, v nasprotju z laboratorijskimi študijami.
a
http://www.sheldrake.org/about-rupert-sheldrake/biography
http://www.sheldrake.org/about-rupert-sheldrake/autobiography

a
V pogovoru s Shaktijem Mairo o lepoti je Rupert Sheldrake povedal, da imajo velike besede, kot so »Bog,« »lepota« in »resnica«, v različnih jezikih številne pomene in ko jih prevedemo, izberemo enega izmed spekterov pomena. Ključna stvar je načelo medsebojne povezanosti. Lepota se zdi, da je odvisna od medsebojne povezanosti in razmerij in polja so v medsebojnem odnosu stvari med seboj, tako kot je gravitacijsko polje sonca v medsebojnem odnosu vseh planetov znotraj sončnega sistema.
a
Govori tudi o tem, da so v rastlini, npr: listi, stebla in korenine integrirani skozi organizirano polje cele rastline, tako da so v razmerju z vsakim drugim, zaradi česar lahko rastlina raste. In cvetlice so zelo zanimiv vidik organiziranega rastlinskega področja, ker so v dialogu z živalmi. Kot je rekel Darwin: »ni bilo cvetlice, dokler ni bilo očesa, da bi jo videlo.«
a
Eden od načinov, s katerimi lahko ločimo med lepoto in ne-lepoto je pogledati na stvari, ki so grde. Kaj je tisto, kar naredi stvari grde? Mislim, da bi nekateri ljudje našli grdoto v svinji bradavičarki, ampak drugi očitno ne. Težko je razmišljati o primerih grdih rastlin in živali, veliko lažje je razmišljati o grdotah, ki jih je ustvaril človek. Vsako moderno mesto ima nešteto primerov. Zanimivo vprašanje zame je, zakaj je tam ta bolezen grdote v modernrm svetu? V Indiji ali v Evropi so najbolj tradicionalne stavbe lepe, večina sodobnih pa je ostudnih. Imamo to grdoto, ker ni nobenega odnosa med njimi.
a
Konvencionalna znanost ima težek čas z zavestjo. Temelji namreč na materialističnem svetovnem nazoru, kjer je pomembna realnost in um in nič drugega kot aktivnost možganov. V zadnjih 20-tih letih so študije zavesti postale pomemben del znanosti, vendar pa še vedno prevladuje ideja, da če je nekaj resnično, morate biti sposobni najti povezavo s slikanjem možganov. Torej, če nekomu, ki ima občutek za lepoto, skenirajo možgane in ugotovijo, kateri del zasveti ob omenjeni  izkušnji. Z drugimi besedami, resnično je lahko le, če se to lahko zasledi v možganih. To vedenje prevladuje v znanosti že dolgo časa in je nekoristno za razpravo in razumevanje lepote.
a
Kaj naredi stvari lepe ni to, da smo posebej človeški, ampak da smo organizmi kot vsi drugi organizmi.
a
Prav tako moramo razmišljati o lepoti ne samo neločljivo povezani v biološkem svetu, ampak tudi v svetu pred razvojem prvih živih bitij. Obstaja veliko lepote na kristalnem področju in dejstvo, da so ljudje opozarjali na dragulje in kovine, kot je zlato, pomeni, da ne vidimo lepote le v živih bitij. Torej, karkoli že imamo za lepoto, je globoko zakoreninjeno v Naravi in ne le v biološkem življenju.
a
Iti v prostor v naprstec s povečevalnim steklom kot  izkušnji  izredne lepote in skrivnosti, je o svojem doživetju ob opazovanju cvetlice s povečevalnim steklom skozi pogled čebele v Kew gardens v Londonu povedal Rupert Sheldrake.
a
Rupert Sheldrake je za zaključek povedal še, da se mu zdi, da vedno obstaja občutek skrivnosti lepote. Kako je lahko toliko lepote tam, kjer so tudi čebele, ki vidijo bolje kot mi, le za kratek obisk? Večina živali je delujočih samih, starajo se kot človeštvo, ker se zdi, da lepota potrebujejo čas, da se razmišlja o njej. Ni splošnega pomanjkanja lepote, je pa je pomanjkanje časa in pomanjkanje naklonjenosti temu.
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 283, March/April 2013 na straneh 48-51.

a

Tudi v naši knjižnici lahko najdete nekaj del Ruperta Sheldraka:

https://www.jivatma.si/tk-bak-2/pregled-knjig/?skrito_polje_indikator_postanja=1&parameter=RUPERT+SHELDRAKE+&leto_izdaje=&zalozba=&jezik_vsi=da&pod_kat=brez&glavna_kat=brez&hf=&iskanje=avtorji&sortiranje=&sidro2=da