a
ROGER SCRUTON je filozof, javni komentator in avtor več kot 40 knjig, med katerimi je tudi Beauty (2010) http://www.roger-scruton.com/articles/2-books/13-beauty.html.
a
Specializiral se je za  za estetiko, s posebnim poudarkom na glasbi in arhitekturi. Ukvarja se s sodobnimi političnimi in kulturnimi razpravami s stališča konservativnega misleca in je znan kot močan polemik. Je sodelavec Royal Society of Literature in British Academy.
a
Več o Rogerju Scrutonu si lahko preberete tukaj: http://www.roger-scruton.com/home.html.
a
a
Roger Scruton v dialogu s Shaktijem Mairo govori o tem, da nas bo skrb za lepoto brez dvoma naredila boljše oblikovalce sveta. Skrb za estetsko vrednost ne samo daje videz stvarem, ampak tudi občutek njihove opremljenosti, njihove sposobnosti spopasti se z našimi oblikami življenja in dolgo trajajočega zadovoljstva. Vprašanje je, zakaj ljudje ne gradijo z lepoto kakor njihovi glavni vodniki – kot v Benetkah, na primer- so gradili mesta, ki so imela trajnost in jih še vedno cenimo in uporabljamo. Roger Scruton bi rad videl povratek v prakso arhitekture k imenitnim uram klasične tradicije in prenovljenim študijam človeške postave, senc in oblikovanja ter stvari, ki naredijo verjetno oblikovanje zgradb, ki so zelo ljubljene, da bodo preživele izgubo svoje funkcije – kakor zgradbe v Benetkah.
a
Roger Scruton pravi, da mora biti vzgoja ponovno odprta za verske poglede na svet, otroci pa bi morali biti že od začetka ozaveščeni, da je svet poln skrivnostnih stvari in svetih trenutkov. Lepota je težka vrednost za poudarit, razumevanje njenega pomena je tako počasi pridobiti, doseči. Toda možno je vpeljati spoštovanje do Narave, umetnosti, glasbe in literature.
a
Roger Scruton pove, da poudarek na zunanjosti ni dovolj. Zunanjost je pomembna za nas samo zaradi tega ker je pokazatelj globljih dejstev. Vendar pa lepota prihaja do nas skozi zunanjost in je del naše narave zagovarjati kar vemo o dejstvih na način kot vidimo stvari. Vsa poezija je pomembna zaradi dajanja senzoričnih oblik do idej in iskanja, ki nas v srcu naredijo neovirane od stvari.
a
Vedno se je potrebno zavedati, da je izkušnja lepote na voljo samo v prijaznem samozavedanju srečanja, v katerem subjekt najde sebe pozvanega in prinešenega k zvišani zavesti svojega lastnega življenja mimo objekta pred njim. Lepota obstaja v dialogu med subjektom in objektom, kateri je zakaj, je težko reči.
a
Ob Shaktijevem vprašanju doživetja izkušnje lepote, Roger odgovarja, da je le-to doživel nekoč, pred mnogimi leti, ob plovbi po jasnem Sredozemlju, ko je pogledal na stran in zagledal dva delfina, ki se nista videla med seboj, saj ju je delil ladijski kljun, ampak njuni skoki so bili kljub temu v popolni sinhronizaciji. Zdelo se mu je, da njun zedinjen ritem združi ves svet skupaj v bleščeče mesto veselja in svetlobe. Videti je bilo, kot da bi morje in in vsa bitja v njem prišla, da bi blagoslovi njihovo potovanje, in počutil se je eno s svetom, kot še nikoli prej.
a
Dodal pa je tudi Gandhijevo misel: »Za pravega umetnika je lep samo obraz, daleč proč od njene zunanjosti, ki sije z resnico v duši. Ni je lepote ne glede na Resnico.«
a
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 277, March/April 2014 na straneh 54-56.