Z obiskom te strani se strinjate z uporabo piškotkov Kliknite sem...

Novice

Leadbeater, C. Webster – Devachanska raven

a
V priročniku skuša avtor predstaviti mentalno raven ali nebeški svet, ki ga v teozofski literaturi pogosto imenujejo Devachan ali Sukhavati.
a
S tem, ko to raven imenujejo »nebeški svet,« želijo določno povedati, da ta raven resnično  vsebuje vse tisto, na čemer temeljijo vsa najboljša in najbolj duhovna pojmovanja o nebesih, ki so opisana v različnih religijah.
a
Prehajanje iz ene ravni na drugo niti najmanj ne pomeni neke vrste gibanja v prostoru, ampak zgolj spremembo zavesti. Kajti vsak človek ima v sebi materijo, ki pripada vsaki od teh ravni, in tudi njej ustrezen nosilec, v katerem lahko deluje na njej, ko se nauči, kako je to mogoče izvesti. Prehajanje iz ene ravni na drugo torej pomeni osredotočati svojo zavest v enem ali drugem nosilcu in tako določen čas uporabljati astralno ali mentalno, namesto fizično telo.
a
Bralci, ki ne bodo zmogli sprejeti opisov raziskovalcev, morajo preprosto počakati na nek bolj zadovoljiv opis nebeškega sveta, ki ga bodo sposobni preiskati sami in kot pravi avtor, »da nismo sprejeli nobenega novega ali starega dejstva, če ga nista potrdila vsaj dva izurjena raziskovalca in so ga kot točnega potrdili tudi starejši študentje, katerih poznavanje teh stvari je vsekakor veliko večje od našega.«
a
Svoje jasnovidske raziskave je C.W.Leadbeater opravljal zelo skrbno in natančno ter ni nikoli trdil, da je nezmotljiv, ampak je ljudi vzpodbujal, naj se zanašajo na lastno presojo in intuicijo.
a
Več o Charlesu Websterju Leadbeaterju si lahko preberete na sledeči povezavi:
a
https://www.jivatma.si/teozofija/pomembni-teozofi/charles-webster-leadbeater/

Leadbeater, C. Webster – Oris teozofije

a
Vsebina knjige:
a
Uvod

Splošna načela

Božanstvo

Človekov ustroj

Reinkarnacija

Širši pogled

Smrt

Človekova preteklost in prihodnost

Vzrok in učinek

Kaj nam prinaša teozofija? 
a
V knjigi ORIS TEOZOFIJE nam C.W. Leadbeater govori o splošnih načelih teozofije, človekovem ustroju, reinkarnaciji, smrti, človekovi preteklosti in prihodnosti, vzroku ter učinku…Teozofija nam nudi razumno dojemanje tega življenja, ki je bilo prej za tako številne med nami le nerešljiv problem. Pove nam, zakaj smo tukaj, kaj se od nas pričakuje in kako moramo zastaviti delo, da bomo to dosegli.
a
»Ljudje se že mnogo let sprašujejo, prepirajo in razpravljajo o določenih velikih, temeljnih resnicah – o obstoju in Naravi Boga, o Njegovem odnosu do človeka in o preteklosti ter prihodnosti človeštva. Glede teh vprašanj pa se med seboj tako zelo razlikujejo in tako grenko napadajo ter smešijo prepričanja drug drugega, da se je trdno ukoreninilo splošno mnenje, da glede vseh teh vprašanj ni mogoče doseči nobene gotovosti – nič drugega kot le medlo špekulacijo, zavito v oblak negotovih sklepanj, zgrajenih na slabo zastavljenih predpostavkah. In to navkljub zelo določnim, pa čeprav pogosto malo verjetnim trditvam, ki jih v povezavi s temi vprašanji razglašajo raznovrstne religije.« (Uvod, str. 7)
a
»Teozofijo bi zunanjemu svetu lahko opisali kot inteligentno teorijo o vesolju. Vendar pa za tiste, ki so jo preučevali, ni zgolj teorija, ampak dejstvo; kajti za tiste, ki so voljni sprejeti napor, ki jih usposobi za preučevanje, je to določna znanost, ki jo je mogoče preučevati.
a
Teozofija je namreč poročilo o velikih, znanih dejstvih v Naravi – oris načrta našega kotička vesolja.« (Uvod str. 8)
a
»Bralcu ne ponujam prepričanja, ki naj bi ga pogoltnil kot tableto; poskušam mu predstaviti sistem za preučevanje, a predvsem način življenja.« (Splošna načela, str. 15-16).
a
»Ne gojimo bežnega upanja, da bi On lahko obstajal; niti ne gre za vprašanje, da On je; to preprosto vemo, kot vemo, da sonce sije; kajti za izurjenega in jasnovidnega raziskovalca je ta Mogočen Obstoj določna gotovost.« (Božanstvo, str.24)
a
»Tako hitro postane očitno, da je človek precej bolj zapleteno bitje, kot to običajno domnevamo; da ni le duh v duši, ampak da ima ta duša tudi različne nosilce iz različnih stopenj gostote, od katerih je fizično telo le eden od njih, in to najnižji.« (Človekov ustroj, str. 32-33).
a
»Kajti mi verjamemo, da naše sedanje življenje ni naše prvo, ampak da ima vsak od nas za sabo dolg niz življenj, s katerih izkušnjami smo se razvili iz primitivnega človek ado našega sedanjega stanja. Gotovo smo v teh preteklih življenjih počeli dobre in zle stvari. In iz vsakega od naših dejanj je po neizprosnem zakonu privlačnosti moral slediti določen rezultat. Iz dobrih vedno sledi sreča in nadaljnje priložnosti, iz zlih pa vedno sledi žalost in omejevanje. (Reinkarnacija, str.41)
a
»Zaenkrat pa je pomembno, da človek spozna, da je on višja sila, ki se vedno giblje proti in bori za dobro, medtem ko ta nižja sila sploh ni on, ampak le nenadzorovan del enega od njegovih nižjih nosilcev.« (Širši pogled, str. 45)
a
»Človek ve, da se smrti ni treba bati ali ob njej žalovati, pa najsi doleti njega samega ali pa tiste, ki jih ljubi. Z njo se je srečal že mnogokrat prej, tako da v zvezi z njo ni nič neznanega. Namesto tega, da bi si jo predstavljal kot strašljivega kralja groze, bi bilo bolj točno in občutljivo, če bi si jo predstavljal kot angela z zlatim ključem, ki nas spremlja v veličastna kraljestva višjega življenja.« (Smrt, str. 48)
a
V luči pridobljene informacije vidimo, ne le to, kako se razvijamo mi sami, ampak tudi to, kako pomagati, da se razvijajo tudi drugi-kako z mišljenjem in delovanjem postanemo najbolj koristni; najprej za ozek krog tistih, s katerimi smo najbolj tesno povezani in nato postopoma, po stopnjah, z naraščanjem naše moči, za celotno človeško raso. (Kaj nam prinaša teozofija?, str. 67)
a
Več o Charlesu Websterju Leadbeaterju si lahko preberete na sledeči povezavi:
a
https://www.jivatma.si/teozofija/pomembni-teozofi/charles-webster-leadbeater/

23. in 24. oktober – Obisk Tran-Thi-Kim-Dieu

a
V petek in soboto nas je obiskala Tran-Thi-Kim-Dieu, predsednica Evropske zveze teozofskih društev ADYAR.
a
V petek je imela kratko predavanje na temo “CIKLUS – KROG RESNICE” v dvorani upravne hiše Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, v soboto pa je posvetila svoj čas celodnevnemu seminarju na temo “KARMA – ZAKON NAD ZAKONI” v dvorani teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin v Celju.
a
Spodaj vam prilagamo slike iz teh dveh dogodkov.
a

Roger Scruton – Lepota je dolgoročna korist

a
ROGER SCRUTON je filozof, javni komentator in avtor več kot 40 knjig, med katerimi je tudi Beauty (2010) http://www.roger-scruton.com/articles/2-books/13-beauty.html.
a
Specializiral se je za  za estetiko, s posebnim poudarkom na glasbi in arhitekturi. Ukvarja se s sodobnimi političnimi in kulturnimi razpravami s stališča konservativnega misleca in je znan kot močan polemik. Je sodelavec Royal Society of Literature in British Academy.
a
Več o Rogerju Scrutonu si lahko preberete tukaj: http://www.roger-scruton.com/home.html.
a
a
Roger Scruton v dialogu s Shaktijem Mairo govori o tem, da nas bo skrb za lepoto brez dvoma naredila boljše oblikovalce sveta. Skrb za estetsko vrednost ne samo daje videz stvarem, ampak tudi občutek njihove opremljenosti, njihove sposobnosti spopasti se z našimi oblikami življenja in dolgo trajajočega zadovoljstva. Vprašanje je, zakaj ljudje ne gradijo z lepoto kakor njihovi glavni vodniki – kot v Benetkah, na primer- so gradili mesta, ki so imela trajnost in jih še vedno cenimo in uporabljamo. Roger Scruton bi rad videl povratek v prakso arhitekture k imenitnim uram klasične tradicije in prenovljenim študijam človeške postave, senc in oblikovanja ter stvari, ki naredijo verjetno oblikovanje zgradb, ki so zelo ljubljene, da bodo preživele izgubo svoje funkcije – kakor zgradbe v Benetkah.
a
Roger Scruton pravi, da mora biti vzgoja ponovno odprta za verske poglede na svet, otroci pa bi morali biti že od začetka ozaveščeni, da je svet poln skrivnostnih stvari in svetih trenutkov. Lepota je težka vrednost za poudarit, razumevanje njenega pomena je tako počasi pridobiti, doseči. Toda možno je vpeljati spoštovanje do Narave, umetnosti, glasbe in literature.
a
Roger Scruton pove, da poudarek na zunanjosti ni dovolj. Zunanjost je pomembna za nas samo zaradi tega ker je pokazatelj globljih dejstev. Vendar pa lepota prihaja do nas skozi zunanjost in je del naše narave zagovarjati kar vemo o dejstvih na način kot vidimo stvari. Vsa poezija je pomembna zaradi dajanja senzoričnih oblik do idej in iskanja, ki nas v srcu naredijo neovirane od stvari.
a
Vedno se je potrebno zavedati, da je izkušnja lepote na voljo samo v prijaznem samozavedanju srečanja, v katerem subjekt najde sebe pozvanega in prinešenega k zvišani zavesti svojega lastnega življenja mimo objekta pred njim. Lepota obstaja v dialogu med subjektom in objektom, kateri je zakaj, je težko reči.
a
Ob Shaktijevem vprašanju doživetja izkušnje lepote, Roger odgovarja, da je le-to doživel nekoč, pred mnogimi leti, ob plovbi po jasnem Sredozemlju, ko je pogledal na stran in zagledal dva delfina, ki se nista videla med seboj, saj ju je delil ladijski kljun, ampak njuni skoki so bili kljub temu v popolni sinhronizaciji. Zdelo se mu je, da njun zedinjen ritem združi ves svet skupaj v bleščeče mesto veselja in svetlobe. Videti je bilo, kot da bi morje in in vsa bitja v njem prišla, da bi blagoslovi njihovo potovanje, in počutil se je eno s svetom, kot še nikoli prej.
a
Dodal pa je tudi Gandhijevo misel: »Za pravega umetnika je lep samo obraz, daleč proč od njene zunanjosti, ki sije z resnico v duši. Ni je lepote ne glede na Resnico.«
a
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 277, March/April 2014 na straneh 54-56.

TEST11

FSDDASDAS

26.10.2015 – Predavanje: Reševanje problemov človeštva in pot naprej

a

trankim

a
V ponedeljek, 26. 10. 2015, bo Tran-Thi-Kim-Dieu, predsednica Evropske zveze teozofskih društev ADYAR, gostja v prostorih Fakultete za strojništvo na Aškerčevi cesti 6, v predavalnici v 2. nadstropju
(II – B3) v Ljubljani, kjer se bo Tran-Thi-Kim-Dieu pridružil tudi Andrej Detela.
a
Seminar z naslovom “REŠEVANJE PROBLEMOV ČLOVEŠTVA IN POT NAPREJ”, se bo pričel ob 18.00 uri

A
Info: knjiznica@jivatma.si ali po telefonu: 041 464 667
a
Vstop prost.

23.10.2015 – Ajurvedsko svetovanje

z ajurvedsko zdravnico B.A.M.S. Monico Mohan

ajureveda1

Ayurveda je najstarejši sistem medicine na svetu, ki nam pomaga, da živimo bolj zdravo in zadovoljno življenje.
a

ajurveda2

Ajurvedska zdravnica B.A.M.S. Monica Mohan s pulzno diagnostiko določi stanje notranjih organov, limfni in krvni obtok, delovanje presnove ter cirkulacijo v kosteh in sklepih. Glede na naš konstitucijski tip nam priporoči ustrezno dieto, zelišča za krepitev telesa in živčnega sistema.

aa

TKBAK – petek, 23. 10. 2015, od 12.00 do 16.00

 

aa

Dogodek organizira:

Shankara d.o.o.

Gornji trg 31

1000 Ljubljana


Prijave in informacije:
GSM: 030 29 40 66, e-pošta: info@srisriayurveda.si

Cena ajurvedskega svetovanja: 46 EUR.

Ruth Padel – Združevati

a
RUTH PADEL je nagrajena britanska pesnica in pisateljica, je članica King’s College London, Royal Society of Literature ter članica sveta Zoological Society of London.
a
Več o njej si lahko preberete na naslednjih straneh:
a
http://www.ruthpadel.com/
http://www.kcl.ac.uk/artshums/depts/english/people/academic/padel.aspx
https://en.wikipedia.org/wiki/Ruth_Padel
a
Ruth Padel govori o tem, da je lepota abstrakten samostalnik. Sama se izogiba uporabi te besede. To je kadar sama čuti, da poezija zveni dobro. Pravi, da nima mnenja, kdaj je nekaj lepo. Sebi ne zastavlja tega vprašanja.
a
Pove, da če postaviš abstraktno besedo kot je na primer »lepota« v pesem, lahko to pomeni veliko različnih stvari. Če pa rečeš »rdeča pega na metuljevih krilih zadene sončno svetlobo«, postane razmerje razumljivo. Kolikor široko se poezija razteza, se ustvarja razmerje s posebnostmi in vzporedno s tem pridejo občutki lepote.
a
Ob Shaktijevem vprašanju globokega doživetja lepote, Ruth Padel pirpoveduje, da je le-to začutila pred kratkim ob sliki Pietra Bruegela Flight into Egypt. Slika je zelo majhna. Ozadje je modro, s sceno žene na oslu v ospredju, ki ga mož vodi navzdol, in vse stvari okoli tega. Gre za pobeg iz Palestine v Egipt, toda z italijanskimi kulisami. Daleč zadaj je mesto – to je tam, kjer je potekal biblični pokol nedolžnih otročičkov v Betlehemu, in onadva odvedeta otročička stran od tam. Je pa še eno mesto, ki je zatočišče, toda, da bosta prišla do tja morata iti preko gorskega prepada. Pripoveduje, da bolj kot je sliko gledala, bolj je čutila, kako se vse prilega skupaj. Ni pomembno, če gledalec ne dobi vsega. Še vedno je lepo, četudi vidiš in razumeš stari na površju in v globini. Vse je prav tako povezano z dejstvom, da bi rad pokazal ljudem stvari raje kot da bi jim govoril o tem. Tako odkriješ metulja na kamnu, toda ne rečeš: To je lepo in grem poiskati njegovo lepoto, ker pišem pesem o njem.« Rečeš: »Metulj je stal na kamnu in razprl je krila.« in to prinese idejo lepote. Pravi, da kolikor dolgo je zavzeta, abstraktno je tisto, kar premakne. Premakne nekaj iz konteksta. In kar želiš narediti je – dobiti ljudi gledalce, poslušalce ter dodati njih same, njihove lastne asociacije in njihov odziv na to.
a
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 282, January/February 2014 na straneh 46-48.

Pushpa Bhargava – Znanost in lepota

a

PUSPA BHARGAVA je znanstvenik, pisatelj, mislec, upravnik ter avtor šestih knjig, vključno s knjigo z naslovom The Two Faces of Beauty: Science and Art.

V Hyderabadu v Indiji je ustanovil Center za celično in molekularno biologijo (http://www.ccmb.res.in/).

Dr Bhargava je bil znani kritik indijske vladne politike. Nasprotoval je odobritvi gensko spremenjenih živil v Indiji.
a
Napisal je približno 500 člankov z najrazličnejših področij zunaj znanosti, kot so npr.  izobraževanje, etika v znanosti in medicini, odgovornost v znanosti, varnost hrane, poljedelska varnost, odnos med znanostjo in umetnostjo ipd.
a
Več o Puspi Bhargavi si lahko preberete tukaj: https://en.wikipedia.org/wiki/Pushpa_Mittra_Bhargava 
a
Puspa Bhargava ob Shaktijevem vprašanju, kako je prišlo do tega, da goji močno strast za znanost in umetnost, odgovarja, da je že v obdobju odraščanja bilo okoli njega veliko lepega. Pogosto je bil zadet od lepote cvetlic in dreves ter lepega sadja, visečega z drevesa. Pozneje je našel povezavo v matematični ekstremni lepoti in tudi, ko se je začel učiti kemije, je ugotovil, da so kemijske strukture zelo lepe. V pogovoru govori o tem, da je jezik lepote tudi jezik matematike.
a
Govori o tem, da Narava uporablja določena matematična razmerja in tukaj je razlog zakaj se to dogaja. Če preštejemo število listov na rastlini, vidimo, da sledijo določenemu zaporedju. Ta števila vidimo v Naravi znova in znova. Število, ki ga Narava pogosto uporablja je 1,618, t.i. zlato razmerje. Enako je res pri fraktalih in pri Fibonaccijevih številih. Razlog, zakaj Narava uporablja te vzorce in razmerja se zdi, da je zaradi lažjega razmnoževanja skozi razvoj.
a
Spregovori o tem, da smo ljudje gensko priviligirani. Kjerkoli je izkušnja, tam je molekularna sprememba, ki se zgodi v živčevju. Znanstveniki so, kakor vsi ustvarjalni ljudje, dovzetni za lepoto. Poznal je slikarje, ki niso razumeli znanosti, toda ko jim je bila le-ta odkrita, so bili navdušeni nad njo, kakor je on sam.
a
Puspa Bhargava pove, da je del njegovih sanj, da bi živeli v lepem svetu. Razlog za to je, da če je kdorkoli zavezan k lepoti, bosta ta on ali ona manj verjetno pokvarjena ali nepoštena. Če pogledamo ljudi, ki so na splošno dovzetni za lepoto, so možnosti, da bi postali pokvarjeni, nedvomno manjše. Ta obveza lepoti ti nekaj da – postane paket vrednosti.
a
Ob vprašanju o posebnem doživetju lepote je Shaktiju pripovedoval o tem, da je zelo srečen, da je le-teh imel kar nekaj: Michelangelova dela, Sikstinska kapela, Partenon. Ko vstopiš v Akropolo, se razdalja med katerimakoli dvema sosednjima stebroma Partenona zdi povsem enaka. To dejansko ni tako, je pa lepa iluzija, ker so razumeli geometrijo.
a
Puspa Bhargava pove, da ga estetska izkušnja zbudi, poživi, izostri razum in prida vsem njegovim zmožnostim. Je užitek, brez iskanja plačila. Je krasna izkušnja, kot igranje s svojimi otroki.
a
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 278, May/June 2013 na straneh 56-58.

Satish Kumar Beauty – Način življenja

a
SATISH KUMAR, nekdanji menih in dolgoletni mirovni in okoljski aktivist je glavni urednik revije Resurgence&Ecologist.
a
Njegova avtobiografija No Destination je bila prvič objavljena leta 1978 in prodana v več kot 50.000 izvodih. Je tudi avtor del You Are, Therefore I Am: A Declaration of Dependence in  The Buddha and the Terrorist.
a
Leta 2008 je kot del BBC2 Natural World Series predstavil 50-minutni dokumentarec iz Dartmoor, Earth Pilgrim, ki si ga je ogledalo več kot 3,6 milijona ljudi.
a
Napisal je veliko knjig, med zadnjimi Soil Soul Society: A new Trinity for Our Times.
a
Več o Satishu Kumarju si lahko preberete tukaj: https://www.resurgence.org/satish-kumar/ 
a
Knjigo Satisha Kumarja najdete tudi v naši knjižnici:
a
https://www.jivatma.si/tk-bak-2/pregled-knjig/?skrito_polje_indikator_postanja=1&parameter=satish+kumar&leto_izdaje=&zalozba=&jezik_vsi=da&pod_kat=brez&glavna_kat=brez&hf=&iskanje=avtorji&sortiranje=&sidro2=da 
a
Satish Kumar pove, da je lepota nujen fenomen resnice, ki jo naredi dobro. Če nekaj ni resnično, in ni dobro, potem to ne more biti lepo.
a
Za primer, lepa hiša je lepa, ker ima tudi dobroto in blagostanje. Takšna te bo zdravila, navdihnila, ganila, pomagala meditirati. Dobro je, da je narejena iz naravnih materialov. V tem, da je nekaj » Vau, kakšno kiparstvo!«  Razveseli ti srce. Počutiš se obnovljen. Potem je to lepota.
a
Satish je ob Shaktijevem vprašanju o posebnem doživetju lepote pripovedoval o dogodku, ko je bil star 22 let in je šel v vas Sevagram ter prvič videl dom Mahatme Gandhija. To je bil človek, ki je študiral v Angliji in bi lahko postal dobro poznan odvetnik, ki bi služil denar in bil uspešen. Imel je veliko premožnih prijateljev. Lahko bi mu dali veliko hišo, toda ne, on si ja raje kakor hišo zgradil kolbo – lepo kolibo z naravnimi materiali kot bambus in blato s slamnato streho. Ponoči je v njej spal, čez dan pa je koliba postala dnevna soba, pisarna in študijska soba. Bila je varčna izraba prostora, s pravi razmerji in pravim ravnotežjem. To je name naredilo nedoumljiv vtis. Bil je pravi dom, dober dom in tudi lep dom. Lepota za Gandhija ni bila ideja. Bila je način življenja. Zanj lepota ni bila samo nekaj za pokazat. Bila je življenje življenja, ki je bilo resniceljubno in dobro. Njegova koča simbolizira njegovo življenje.
a
Satish govori o lepoti kot dinamičnem procesu in ne kot statičnem pojavu. Je proces življenja, v katerem sta subjekt in objekt v interakciji. Lepota je istočasno subjektivna in objektivna. Subjekt  vpliva na objekt in obratno. Obstaja globoko razmerje med izdelovalcem in narejenim. Lepota je v tem prosesu življenja. V lepoti je povezava subjekta in objekta. Lepota prekorači dualizem.
a
Satish govori o tem, da naša moderna industrijska kultura uničuje raznolikost. Moderna civilizacija je postala grda z idejo masovne proizvodnje. Nosimo enaka jeans oblačila, imamo enako arhitekturo, povsod enake McDonald’se. S tem ne podpiramo lepote. V Naravi je vsak človek drugačen, vsaka reka, vsaka gora in vsako drevo je nekaj posebnega.
a
»Lepota je v očeh opazovalca,« je stavek, ki konkretizira lepoto. Stavek skrči  lepoto le na način, kako nekaj izgleda. Lepota postane spet le površna. Lepoto lahko doživljamo tudi skozi svojo dušo. Tam je notranja lepota, ki je drugačna od nečesa, ki samo izgleda prisrčno. Lepota je fizični pojem. Moderna ideja lepote je usmerjena na zunanjost. Lepoto moramo osvoboditi iz okopov mikavnosti.
a
Satish pripoveduje o tem, da je lepota celoten proces življenja, ki mu pravi način življenja, ki vključuje duha, dušo, čustva, veselje, srečo. Lepota je duhovna, prav tako kot je snov preizkušena. Lepota je prav toliko fizična kot je abstraktnost resnična.
a
Nadalje Satish govori, da je lepota ključ, ki odpira vse ključavnice brez vsakega dvoma. Spraviti jo moramo v žarišče neekonomičnih vrednosti. Lepota ni denarna vrednost. Vlade ne bodo financirale nekaj, kar ni lepo. Eden osnovnih kriterijev za vsak projket naj bi bil »Je to lepo?« Lepota daje radost in zadovoljstvo. Lepota zdravi. Če ustvarimo šole ali banke, ki niso zdrave in nam ne nudijo veselja, zakaj bi potem porabili denar zanje?
a
Zanj je lepota znamenje zdravja in blagostanja. Ko nekoga srečaš, lahko rečeš: »Izgledaš dobro.« Če si dobro, tudi izgledaš lepo. Star človek, ki je dobrega zdravja, bo videti lep. Tudi, če nosiš navadna oblačila, boš videti lep. Lepota je znamenje, znak, kazalec. Kot sta GNP in GDP pokazatelja ekonomske delavnosti naroda, je lepota pokazatelj blagostanja naravnega sveta, človeškega sveta, fizičnega sveta in duhovnega sveta.
a
Satish še pove, da je del okoljskega gibanja, ker želi videti lep svet.
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 281, November/December 2013 na straneh 46-48.