Z obiskom te strani se strinjate z uporabo piškotkov Kliknite sem...

Novice

Pot svetosti – prvi del

a
Človeško srce je lačno višjih reči, kot mu jih zmore nuditi vsakdanjost,  lačno je Resnice in vzvišenosti, a si lakote ne more potešiti, kajti ona  je  božansko domotožje   človekovega  duha.  Ta  vir  hrepenenja   ustreza   brezdomnosti spomina  duše  na  našo  duhovno domovino, iz katere  smo  prišli  in  katero neprestano  išče hrepeneče srce. Kako žgoče je v nas domotožje  po neopisljivem,  po  nesmrtnosti,  po  miru  in ljubezni.  Ta  občutek  je  v vsakem človeku, v vsakem človeškem srcu. Ta sila nas navdaja z upanjem, ki vzbuja stremljenje po višjem, ki prižiga Luč spoznanja, po katerem se bo duša dvig­nila tja, kjer je nekoč že bila.
a

Ondi je cesta in pot;

‘Pot svetosti’ se imenuje;

nečisti po njej ne hodi;

vešči ne zablodijo na njej.

Izaija 35/8
a

Obstaja  Pot, neka vzvišena Pot, prastara Pot svetosti, ki se enkrat prične  za vsakega  človeka na tej zemlji in potem vodi v njega samega, na  Goro razsvetljenja.  To  je  strma  in  trnova Pot k Bogovom na  Olimp  in  težko  jo je prehoditi.  Pa  vendar je to tisto najlepše, kar se lahko dogodi človeku.  To  je Pot  samo-premagovanja,  predanosti vesolju, Pot, na  kateri  postane  človek neosebni  Budha,  neosebni Kristus; Pot na kateri romar  odvrže  samoljubje, življenje pa napolni z ljubeznijo do vseh stvari, velikih in malih. Pot svetosti je naporna,  ker  je  to Pot posvečenja. To je strma in trnova  Pot  k  Bogovom. Kajti  kdor se hoče povzpeti k velikim na Olimp, mora iti po Poti, ki leži  pred njim.   Lepa je ta Pot,   dana   le   izbranim,   Pot   velikih   modrecev   in najplemenitejših delov človeštva. Vzvišen je cilj in urne so noge tistih, ki sledi­jo tihemu nežnemu ‘notranjemu glasu’. Pot svetosti pelje na Goro  razsvetljen­ja, k srcu univerzuma. To je jedro velikih starodavnih sporočil – zlitje  preprostih človeških bitij z božanskim izvorom, zakoreninjenim v njem samem, ki  je vesolje samo; kajti to jedro je iskra središčnega ognja, božja iskra; in ta  iskra je v vsakem izmed nas. V tvojem srcu prebiva božanskost. To je tvoja kore­nina. To je najgloblje jedro tvojega bistva. Romar se na Poti svetosti  vzpenja vedno višje v kraljestvo duše in duha, puščajoč za seboj tančico za tančico v temo  ovitega  Jaza in  se končno zlije z božanskostjo  svojega  bitja.  To  je najveličastnejše doživetje, ki  je  človeku  poznano  –   spoznanje   lastnega božanskega Jaza.
a
Na  tej  Poti,  na  Poti samospoznanja, se ne boš  povzpel  le  do  Parnasa  ali Olimpa,  temveč  bo Luč v tebi postajala vse svetlejša in ti bo  razodela  širna duhovna  razmerja ter najsvetejšo, najlepšo in zato najveličastnejšo brezmejnega kozmosa.
a
Prvi  korak  na  Poti svetosti, k srcu univerzuma, je spoznanje  Resnice,  a  to spoznanje  je  v tebi samem. Inspiracije genijev, velike misli, ki  so  gradile  in uničevale  civilizacije, vsa čudovita sporočila, katera so Veliki  starejši  bratje dali svojim  bratom  na  Zemlji, vse je prišlo iz  človeka.  V  prizadevanju  po združitvi  z  vsem, kar  te obdaja, s stopitvijo s  tvojim  notranjim  Bogom,  si prehodil že pol Poti, ko si spoznal to Resnico.
a
In  že se ti Pot kaže v vsem svojem sijaju. Kako je lepa in veličastna.  Vedno dlje in globlje pelje v notranjost Biti – lahko bi ravno tako rekli kvišku –  vedno višje in višje – dokler ne boš Eno s svojim lastnim pokolenjem – z božanstvom, ki je voditelj in gospodar univerzuma, in katerega otroci so ljudje.
a

To,  kar  prebiva  v tvoji najgloblji notranjosti, je Bog, živo  božanstvo;  in  iz tega  božjega  izvora  pritekajo v tvojo dušo vse  stvari,  ki  človeka  naredijo velikega,  vse,  kar prebuja ljubezen in silno upanje, hrepenenje  in  navdih  in najplemenitejše od vsega, samožrtvovanje.
a

V tebi samem so vse skrivnosti univerzuma. Pot svetosti je v tvojem  lastnem Jazu,  v svoji duhovni naravi. Ko boš šel še dalje po tej Poti, ki vodi  v  bistvo vsega,  ko  boš  že  lahko šel v samega sebe,  ko  boš  pred  Jazom  odkrival tančico  za  tančico,  ko boš lahko vedno globlje prodiral  vase,  boš  obenem tudi vedno globlje in globlje v čudovitem misteriju univerzuma.
a

Ko  boš  spoznal samega sebe, bodo tvoji koraki bistri kakor  vesoljni  tok,  ki žene  evolucijo h končnemu cilju. Ko je hitrost največja, takrat  je  doseženo posvečenje,  iniciacija.  Deležni  so  je le tisti,  ki  so  primerni  in  pripravljeni premagati ‘čuvarja praga’ in stopiti preko praga v Dvorano modrosti.
a

Pot  svetosti  je ključ, ki odpira človeško srce – ne fizično srce,  temveč  srce človekovega bistva, esenco človeštva, ali drugače rečeno, rojstvo in  nadalj­njo rast njegovih duhovnih, intelektualnih in telesnih moči in sposobnosti.  To je nauk srca, zato ni nauk fizičnega sveta.
a

To je nauk misteričnih šol vseh časov in prostorov. Tisti, katerih intuicija nosi v  sebi  nekaj velikega, sijajnega in vzvišenega, nekaj, kar se iz  srca  in  duše odpira kakor cvetni popki, oni so tisti, ki bodo videli več, oni so  posvečenci, ki  bodo postali vidci in modreci. Narava ne daje prednosti ničemer  in  niko­mur. Staro pravilo pravi: Človek prejme le tisto, kar lahko sam doseže – kar je on sam. Človek je neločljiv del univerzuma, v njem on živi in deluje. Človek in univerzum rasteta iz skupnih korenin; med njima ni vmesnega prostora.
a

Skozi vse, kar obstaja, teče tok istega univerzalnega življenja. Isti tok  zaves­ti,  ki prešinja  mogočno  celoto  univerzuma,  teče  zaradi  tega  tudi   skozi človeka, tudi skozi tebe, ki si neločljiv del univerzuma. Pot svetosti, ki vodi k cilju, v srce univerzuma, si ti sam, tvoje bistvo, tvoja narava, tvoj Jaz. Ne  jaz običajnega človeka, katerega jaz je medel odsev blišča notranje Luči,  ampak tisti  notranji Jaz, nosilec tvoje čiste zavesti, posoda čiste ljubezni do  vsega, neomadeževan od vsega zemeljskega – tvoje duhovno bistvo.

 
Avtor: Aristid Havliček

Pogovor z Alejandrom Iglesiasom Rossijem, vodjo argentinskega Orkestra tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Orquesta de Instrumentos Autóctonos y Nuevas Tecnologías) v Ljubljani

a
S stališča »zunanjega« opazovalca prinaša praksa vašega ansambla izjemno zanimivo, izjemno močno iniciativo v sodobni glasbi – črpati iz celostnega prostora, v katerem se srečata oba »hipotetična« časa: preteklost in prihodnost, fokus pa je vedno na danem trenutku, na intenzivno osredotočenem zvočnem ritualu. Ali lahko poveste kaj o osebnih vzgibih, ki so vas, kot skladatelja, napeljali k snovanju celostnega umetniškega projekta, ki ga svet danes pozna predvsem pod imenom »Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij«?
a
Svoja prizadevanja v okviru Orkestra usmerjam v združevanje različnih praks, ki jih izvajamo, v  enovito celoto. Za to sta potrebna dva ključna koncepta, povezana s konceptom pojmovanja časa: ritualnost in posvečenost.
a
Cilj obeh je, podobno kot v kvantni fiziki, izničiti element časa in prostora.  Za ta fenomen v predkolumbovski duhovnosti obstaja oznaka: sekundarna pozornost, in ta se razlikuje od primarne pozornosti, torej tiste, v kateri potekajo dogodki običajnega življenja.
a
Koncept enosti potem razširi dani trenutek in nam odstre pogled v okultni pomen tega, čemur v glasbeni kompoziciji pravimo “ekonomija sredstev”. V tem konceptu se razkrije globok teološki in kozmološki pomen, analogen konceptu Alfa in Omega v Génezi in vsemu, kar smo, v skladu s trenutnim nivojem zavesti iz tega izpeljali.
a
Na delo ansambla prenašam temeljni koncept predkolumbovske duhovne tradicije, imenujemo ga “zavestno sanjanje”. To specifično stanje zavesti je mogoče doseči na različne načine, med drugim z umetnostjo. Da bi lahko dobili vsaj droben vpogled v to, se moramo nujno vrniti k “procesu iniciacije”. Iniciacija skozi glasbo je osrednje vodilo našega projekta. Verjamemo, da je to za avantgardno umetnost bistveno, če želimo, da si umetnost povrne svojo mitološko dimenzijo. Na ta način  se lahko množica oblik in izrazov, vtkana v globino naše eksistence, razkrije kot neizčrpen vir. Poleg odkrivanja iniciacijske plati umetnosti se nam zdi pomembno tudi revidirati proces komponiranja, saj je ta povezan s tipiko instrumentov, gest in izvajalskih tehnik. Kajti zgodovinsko gledano ima vzpenjanje po spirali znanja temeljno in nepričakovano posledico: distanciranje od mitičnega jedra, maternice stvarstva. Zato je Prvobitna enost sčasoma razpadla in pojavil se je koncept tehničnih specializacij.
a
Danes je nujno osvoboditi pot in znova vzpostaviti stik z izgubljeno ontološko enostjo. Pri tem nam pomaga konceptualni okvir, ki nam omogoča vnovično povezavo s potjo, ki vodi k njej. Parametre glasbenega ustvarjanja je mogoče preusmeriti v nove odnose s tradicijskimi instrumenti, in sicer skozi tisto,  kar so stari modreci obeh Amerik poimenovali “Pot s srcem”. Naš izziv je ustvarjati organsko telo; Teorija in Praksa v harmoniji s prostorsko-časovnimi koordinatami in poetično matrico duhovne tradicije Amerik.

 

 

Za razliko od sodobne glasbene umetnosti zahodnega tipa, ki je skozi avantgardo skušala presekati vezi s tradicijami, je vaše delo usmerjeno v intenzivno iskanje povezav z lastnimi tradicijami. Kako to spreminja odnos skladateljev in poustvarjalcev do zvoka oz. glasbil … sami pri tem omenjate nadintelektualen, »iniciacijski« proces …  v čem se izvajalec v vašem orkestru razlikuje od »klasičnega« glasbenika v komorni zasedbi oz. simfoničnem orkestru?

 

Vse od začetka civilizacije kulture širom sveta vpletajo v umetniško izražanje mite, na katerih temelji njihova zgodovinska percepcija. Iz tega sčasoma nastane zbir vedenja, vektor notranjih vizij. V tej mreži tradicionalnega védenja je imela glasba vedno posebno vlogo. Deluje namreč kot sinapsa, most med različnimi komponentami. Njena vloga je ustvarjati (s pomočjo  glasu  in glasbil) zvočni diskurz, ki povezuje mitiko s plesom, masko z gledališčem, poezijo z vizualno umetnostjo. Ta hipostatična konfiguracija predstavlja samo bistvo specifičnosti vsake kulture.
a
Za Šamane obeh Amerik (kot tudi za Orkester) je izdelava glasbil v ritualističnem smislu enako pomembna kot igranje nanje. Vsako glasbilo je ritualen objekt, osebno orodje.  Šaman se loti izdelovanja instrumenta na posebej izbrano noč. Nabere les, nanj napne živalsko kožo in s pomočjo ritmičnega udarjanja hipno preide na “drugo stran”. Ta druga stran je terra incognita preroških vizij, prostor umetniškega povzdiga, kraj kjer je mogoče čudežno zdravljenje.

Druga tema, ki smo jo morali vključiti v naš projekt, je povezana z dekolonialnostjo. S tem mislim da moramo tradicijskim glasbilom povrniti enako ontološko dostojanstvo kot ga imajo glasbila, ki smo jih prevzeli iz evropske tradicije in tista, ki jih je razvila digitalna tehnologija.
a
Ob vsem tem je Orkester razvil paradigmo interdisciplinarnega delovanja, ki vključuje raziskovalno delo na področjih kompozicije, interpretacije in izdelave glasbil ter raziskovanje in izdelava mask. Na ta način skušamo preseči (za današnjo glasbeno umetnost tako značilno!) parcialno pojmovanje, ki ga je prinesla industrijska revolucija.  Ali drugače: vračamo se k viziji, ki so jo začutili že utemeljitelji sodobne umetnostne glasbe: zvočna arhitektura v neprestani evoluciji… gre seveda za izjemno dediščino evropske srednjeveške misli, princip, ki se prilagaja posebnostim človeške duše skozi čas in razvoj kultur. Ta misel je zaznamovala že prve univerze, tako kot Platonov Timaeus ali pitagorejska Harmonija sfer (ki jo, mimogrede, vse od začetka širijo tudi Šamani obeh Amerik).
a
V tem smislu vsi člani Orkestra:

  • ustvarjamo in izvajamo lastne skladbe
  • izdelujemo glasbila; ne samo tista, ki so še danes v uporabi, pač pa tudi taka, ki so že pred stoletji utonila v pozabo, denimo dvojne, trojne in četvorne okarine, različne piščalke, pojoče steklenice ipd… Rekonstruirati jih je mogoče na podlagi predkolumbovskih zapisov.
  • Izdelujemo maske, ki so prav tako del koncertnega rituala, njihova uporaba pa temelji na ohranjenem védenju o ikonografskih tradicijah obeh Amerik.

 

Koliko pravzaprav danes vemo o tem, kakšna je bila glasba starih južnoameriških ljudstev?

Zelo malo. Razen če / kadar  je človek sposoben stopiti v intuitivni stik s koreninami starega védenja obeh Amerik. Redko, toda ne nemogoče.

 

Poleg tradicijskih instrumentov vaša praksa vključuje tudi druge ritualne objekte…

Predkolumbovska duhovna tradicija pojmuje ikonografske podobe v obliki mask in instrumentov kot “umetnost evociranja nevidnega skozi transfiguracijo vidnega”. Okvir te umetnosti temelji na sposobnosti kontemplacije – vsakdo, ki je tega sposoben, se lahko ob ritualu potopi v nevidno arhetipsko resničnost. Edino s pomočjo simbolov je namreč mogoče preiti okvire racionalnega in ponovno obuditi duhovne čute. Človeško bitje – simbol ki zaobjema celotno stvarstvo – je sinteza in prototip univerzuma, tempelj, skozi katerega je mogoče doseči okultno resničnost in njeno najgloblje tkanje.  To sobivanje, to povezanost med človekom in stvarstvom je mogoče raziskovati skozi organsko povezovanje, usklajevanje telesnih gibov. Prav slednje je značilno za ritualno instrumentalno prakso, ki jo izvajamo v povezavi z dramaturgijo mask, svetih plesov, ob prisotnosti ritualnih kipov, slikarij in vsebine starih kodeksov.
a
Zavedati se moramo, da naše iskanje ne temelji zgolj na približevanju zunanjemu védenju o vsebini vseh teh podob in artikulacij. Brez neposrednega notranjega odnosa s tem živim spominom, enovito sfero, ki so nam jo zapustili predniki, je nemogoče prodreti v misterij ritualne glasbene prakse. Na tej poti se, skozi svete kanone barvitosti, razmerij, geometrije, inverzne perspektive in celo oblike in podobe same po sebi,  znova razkrijejo vsi sloji zgodovine. Ikonografija za nas pomeni pristno “šolo zrenja”. Njen končni cilj je potovanje onkraj vrat percepcije, potovanje k subjektu, arhetipu. Učiti se branja “nevidnega v vidnem, prisotnosti v videzu”.

 

… in pa seveda elektroniko. Glasbena elektronika sama po sebi nima zgodovinskih ali duhovnih konotacij … kako jo, v umetniškem smislu, obravnava vaš ansambel?

 

Poetično vesolje, ki se nam razkriva z uporabo elektronske glasbe, je odlično vodilo za doseganje sekundarne pozornosti, ki sem jo omenil v začetku pogovora. Po izročilu Šamanov je vsako znanje, ki ga je spočelo človeštvo, v svojem bistvu sveto. Če torej potegnemo vzporednico in se zavemo, da so sredstva digitalne transformacije prav tako sveto orodje, se pred nami pojavi neizmerljivo vesolje možnosti. Vse te možnosti je mogoče uporabiti za povečanje intenzitete tradicijskih načinov izražanja.

 

 


Osrednje vodilo delovanja Orkestra je ustvariti holističen proces: odkrivanje starih tradicijskih niti, postavljanje teh niti v sodoben kontekst, izobraževanje, akademski študij. Kakšen pomen pripisujete tej drugi, torej izobraževalni plati svojega dela … mislim predvsem na vaše delo z otroki in mladino…

 

 

Orkester deli svojo izkušnjo obujanja starih glasbil ter izvajalskih in ustvarjalnih praks s širšo skupnostjo v formalnem okviru (svobodne državne) Nacionalne univerze Tres de Febrero. Na ta način povezuje raziskovanje dediščine z akademskim študijem. S pomočjo potujočih tečajev (sploh v krajih, kjer je glasbeno izobraževanje šibko), neformalnih univerzitetnih tečajev (ki so odprti za splošno javnost), delavnic izdelovanja instrumentov ter poučnih koncertov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, se naše delovanje dotika vseh slojev glasbenega življenja v deželi. Znanje, ki ga posredujemo, je v enaki meri namenjeno otrokom in odraslim. Možnost, zavesti se korenin lastne kulture, tako nudimo slehernemu prebivalcu naše dežele.

 

Ali lahko na kratko opišete dosedanje svetovne turneje – v katerih delih sveta se je Orkester v preteklosti že predstavil?

 

Orkester je nastopal na vseh pêtih celinah – od saharske puščave, do aleksandrijske knjižnice v Egiptu. Igral je med Maori na Novi Zelandiji, na Sončnem otoku jezera Titikaka, v Parizu, Hong Kongu, na Kubi in v Južni Afriki.
a
Naj naštejem nekaj prizorišč:  Festival de L’Imaginaire Hiše svetovnih kultur v Parizu, Nacionalni muzej Te Papa Tongarewa na Novi Zelandiji, festival Djoua v Alžiriji, festival Svetovni glasbeni dnevi v Hong Kongu, mednarodni festival Lea Brouwerja na Kubi, Indonezijsko glasbeno srečanje v Jakarti, Pariški nacionalni konservatorij za glasbo in ples, litovski mednarodni festival Is Arti, Teatro Colon v Buenos Airesu, Egiptovski center kulture in umetnosti v Kairu, festival Reflections v Singapurju in še marsikje drugje.

 

Bodo koncerti v Sloveniji v čem posebni?

 

Na koncertu 23. avgusta bomo, prvič v zgodovini naše zasedbe izven domačega okolja, predstavili repertoar, napisan za simfonični orkester in tradicijska glasbila obeh Amerik. Dan pozneje bomo usmerili pozornost v intimno doživetje zvoka tradicijskih glasbil in o njih (ter seveda njihovem duhovnem pomenu) tudi kaj povedali. Predstavitev nadaljujemo v nedeljo, 26. avgusta v Celju. Tam še posebej računamo na občinstvo, ki ga specifično zanima duhovna plat našega dela.

 

Kaj pripravljate za prihodnost?

 

Naslednji projekt snujem skupaj z dolgoletnim prijateljem, maestrom Leom Brouwerjem. Priredili smo nekaj njegovih skladb za kitaro in orkester, tako da jih bo mogoče slišati v bolj “tradicijski” zvočni podobi. Leo Brouwer bo tudi sam dirigiral,  sodeloval bo tudi Filharmonični orkester Patagonije. Koncert bo še posebej zanimiv, ker bodo nekatere od skladb zazvenele prvič. Načrtujemo ga v novembru v argentinskih Andih.

 

Za svoje delo ste pred nekaj leti prejeli tudi ugledno nagrado Mednarodnega glasbenega svèta… morda za konec še beseda o tem, kako vaše delo sprejemajo svetovni forumi, ki skrbijo za ohranjanje in zaščito kulturnih dediščin…

 

Ko nam je leta 2013 Mednarodni glasbeni svèt na Svetovnem glasbenem forumu v Avstraliji podelil nagrado “Music Rights Award”, jo je Susana Ferreres, ki v okviru naše zasedbe vodi del, posvečen raziskovanju vizualnih umetnosti, sprejela z naslednjimi besedami:

Skozi te roke prejema nagrado sleherni član našega kolektiva. Vsi delujemo noč in dan s popolno predanostjo in požrtvovalnostjo. Skupaj z vsemi nami jo prejema tudi nepregledna množica nevidnih bitij, ki vse od starih časov naseljujejo naša ozemlja.

Ta ozemlja – od Amazonke in teritorijev ljudstev Ona, Mapučo in Guarani, do teritorijev starodavnega inkovskega kraljestva Tawantisuyu, Siouxov in Navajov, ter Eskimov na severu –  so oplenili in opustošili kolonizatorji. Silen holokavst celotnih kultur, ki je obsegal tudi uničenje celotnih živalskih vrst in naravnih habitatov, naravnega ravnovesja in specifičnih naravnih sil, s katerimi so stara ljudstva tisočletja živela v duhovnem odnosu. 

V današnjem času, ko človeštvu grozi razpad, morajo kulture ponovno najti svoje korenine.  Svét drvi v globalizacijo, izvirnost pa se raztaplja v hegemoničnih družbenih modelih. Vsaka oseba, vsak narod, vsaka kultura bi morala danes, bolj kot kdajkoli, stopati po svoji lastni poti.

Naše prvobitno poslanstvo – poslanstvo glasbenikov – je neupogljiva zaveza po ohranjanju človeških vrednot, izraženih v večoblični različnosti Tradicijskih kultur pêtih celin in ohranjanju duhovnega znanja naše Matere Zemlje, Zemlje nas vseh.”

 
Avtor Pogovora: Gregor Pirš / program Ars / RTV Slovenija, 2018



Na sliki: Susana Fererres

Mediji o Orkestru tradicijskih glasbil in novih tehnologij:
a
“Orkester združuje prastaro duhovnost s sodobno občutljivostjo. Čudovita meditacija o možni usodi Tradicij in tehnoloških napredkov. Z Orkestrom tradicijskih glasbil in novih tehnologij je Alejandro Iglesias Rossi ustvaril hvalevreden glasbeni medij, kjer se v miru in lepoti soočita preteklost in prihodnost (Jakarta Post, Indonezija; November 2007)”

“Ritualnost in ekstaza v latinskoameriški umetnostni glasbi: Alejandro Iglesias Rossi usmerja in osredotoča glasbeno energijo ansambla iz meditacije v ekstazo. Po njegovem mnenju sta temeljna kamna procesa ustvarjanja glasbe občutenje povezave z dediščino prednikov in stremljenje k popolnosti.” (Posttimes, Estonija; 2006)

“Če bi bili vsi glasbeniki sposobni invocirati zvok s tako zavestjo, globokim zavedanjem in koncentracijo, kot ta argentinski ansambel, bi se morda zmanjšalo število koncertov na svetu, vsekakor pa bi se močno povečalo umetniško zadovoljstvo” (Latvijski nacionalni radio, 2006)

“Izjemna izvedba … nikakor zgolj orkestrski koncert, to je bil ritual.” (Garuda, Indonezija; 2007)

 

26.8.2018 – Orkestra

a
V nedeljo, 26. avgusta 2018, se bo v Celju odvil prav poseben glasbeni spektakel skupine Orkestra, ki povezuje zvočila in duhovne prakse daljne preteklosti južnoameriških civilizacij z glasbeno estetiko in tehnologijami sodobnosti.
a

Program:
a
PREDAVANJE IN POGOVOR:  kratko predavanje in pogovor v Teozofski  knjižnici  in bralnici Alme M. Karlin, o njihovem delu in glasbilih), ob 16.00
a

KONCERT:  Dvorana Barbare Celjske v Knežjem dvorcu Celje (Trg celjskih knezov 8), ob 18.00

Po predavanju bomo skupaj odšli do Dvorane Barbare Celjske, kjer bo koncert.
Lahko pridete tudi direktno na koncert.

a
a
a

»Osupljiva prha zvočnih sil«

»Čudovita meditacija o možni usodi Tradicij in tehnološkega napredka«

(Jakarta Post)

 

a

Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij je danes eden najmočnejših estetskih določevalcev v  sodobni argentinski glasbi, hkrati pa tudi sugestiven umetniški sekstant v svetovnem prostoru. S svojim delovanjem buri, budi in napeljuje k (nujnemu) razmisleku o dejanskem smislu umetniškega delovanja – torej razmisleku, ki ga evropsko (pa tudi svetovno) sodobno uho pogosto pogreša.
a
Tukaj si lahko preberete pogovor z Alejandrom Iglesiasom Rossijem, vodjo argentinskega Orkestra tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Orquesta de Instrumentos Autóctonos y Nuevas Tecnologías) v Ljubljani.

Prisluhnite:  https://www.youtube.com/watch?time_continue=9&v=YG738N2iwSg
a

Člani Orkestra niso zgolj poustvarjalci, pač pa tudi skladatelji in graditelji instrumentov. Doslej so  ustvarili več kot petsto kilogramov tradicijskih instrumentov in mask – večino teh izjemnih tradicijskih objektov prinašajo s seboj, v Ljubljano. Ti instrumenti in maske so plod njihovega dolgoletnega raziskovanja kultur Amazonke, Andov, Patagonije, Majev, Inkov in Aztekov.
a
a

 

a
a

aa
Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij je pred nekaj leti, za »navdihujoč program, namenjen oživljanju pozabljenih glasbenih instrumentov starih kultur« prejel ugledno nagrado Mednarodnega glasbenega sveta, »Musical Rights Award«.
a
a

»… celovita umetnost telesa in duha, med spominom in ustvarjalnostjo …«

 (Radio France Culture)

 

 

a

Poudariti je treba, da oživljanje glasbe ni dosledno znanstvene narave. Nasprotno – stik z umetniškimi in duhovnimi svetovi, ki so zaradi nepredvidljivega toka zgodovine poniknili v popolno temo pozabe, je pogosto mogoč le s pomočjo intuitivnih razkritij, ki pa seveda temeljijo na sugestijah starih predkolumbovskih zapisov. Vse te impulze glasbeniki Orkestra ustvarjalno prenašajo v kontekst sodobnega glasbenega dela. Vodi jih težnja po celostni perspektivi – elektronska tehnologija se v njihovih rokah pretaplja v naelektrenost duha, duhovnost pa postaja presenetljivo konkretna, parametrična, izrazljiva. Rezultanta tega je spoznanje, da je inteligentno in globoko prenikanje v staro izročilo lahko danes enako umetniško zanimivo kot sekanje vezi s tradicijo v avantgardnem dvajsetem stoletju.
a

Ste pripravljeni na arhaične zvoke daljne preteklosti?
a
Vabljeni na prvinsko doživetje zvočnih sil!
a
Koncert organizira Inštitut E-art v sodelovanju s Teozofsko knjižnico in bralnico Alme M. Karlin.
*V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen v prostore Celjskega doma.
a
a
Skupina Orkestra bo nastopila tudi v Ljubljani, in sicer 23.8.2018.
Več o tem dogodku v medijih:
a
https://ars.rtvslo.si/2018/08/gostovanje-orkestra-tradicijskih-glasbil-in-novih-tehnologij/
https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/radio-sredi-mesta/462919

Soorganizator gostovanja orkestra od četrtka do sobote na Nočeh v Stari Ljubljani je http://imagosloveniae.net/ .

 

Za naše najmlajše
a
a
V mladinskem  centru Celje pa bo poskrbljeno tudi za naše najmlajše, saj bodo  COOLturni teden za otroke pričeli z glasbeno zasedbo Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij iz Argentine na kateri bodo obiskovalci delavnice s člani zasedbe raziskovali zvoke gozda in skupaj ustvarjali svojo lastno glasbo. Spoznavali bomo tudi zanimive instrumente iz južnoameriškega pragozda.
a
Pridružite se nam 27. 8. ter skupaj z nami raziskujte in ustvarjajte!
a
Na brezplačno delavnico se prijavite po elektronski pošti: senta.jevsenak@mc-celje.si.

Fostering the one Humanity (avtor: Domen Kočevar)

Članek z naslovom Fostering the one Humanity je bil objavljen v knjigi Insights on Global Challenges and Opportunities for the Century Ahead.
a
Humanity is a family of 7 billion humans. Seven billion persons, each one searching for happiness as their main motivation in life. Everyone just wants to be happy. Problems arise with having or not having what we want or when my feeling of happiness excludes your feeling of happiness. These problems bring pain and all other versions of unwanted feelings. Patanjali’s short yoga sutras, a jewel of Hindu philosophy, synthesized this in his account of the 5 KLESHAS, or obstacles to the experience of union. “The lack of awareness of Reality, the sense of egoism or “I-am-ness”, attractions and repulsions towards objects and the strong desire for life are the great afflictions or causes of all miseries of life.”1 . If we would know our true state of being, if we would know who we really are, all our problems would be gone. Consciousness gets identified with the matter with which it gets involved. It descends into matter, on an involutionary path, until the turning point. Evolutionary climbing towards the soul and later the spirit, if we use these terms, is the path of release from the obstacles to union so that the grip of avidya (ignorance) gets less and less firm.The Result is that our identification changes. Identifications become subtler and harder to spot and to see.
a
The story of the descent and ascent of the human has been described so many times with so many words throughout history that it is now mostly clear in the minds of those who study the path. Many people know so much. And deeper realizations are also happening where knowledge is being transformed into knowing and firm action. So many people are talking about one humanity, about oneness, the connectedness of all. In the last year when I seriously started considering doing a Ph.D. on this subject I saw the vast number of people touching the same heart of humanity. Science is revealing so many concrete examples of research that are showing the unavoidable fact that we are one. I believe that humanity is not so far from a collective jump onto the level of basic living of the qualities of the soul. Patanjali’s sutras outline the steps needed to overcome the obstacles or KLESHAS to our awareness of union, and individuals have trodden these steps in the past and still do. But now the collective field is so charged that it will soon start spilling over and surprising us where it is not expected. The path to conscious living as one big caring human family is becoming more and more attuned to the One Love, One Mind, and One Will. My observation of the world is that so many individuals are so near to attuning just enough to not be able to do each other any harm and even start actively caring and helping each other … so near. It is like a cup full of water and every new drop is spilling it over.
a
Once it starts flowing it will be an irreversible process. Our inner knowing of sameness, of sharing the same dreams and fears and pains is so strong. It is also easy to see that quite the opposite is happening: that there is an undercurrent which is trying to stop the quantum jump. But I believe that the extremes that we are seeing in the world are announcing the strength of the undercurrent of the movement of the Good, of the GOODWILL of All. Together with colleagues, Dr. Nina Meyerhof and I are working on a project in Auschwitz. This is the most horrifying and condensed expression of evil in history. The project is focused on how to go from there into a future where anything like that will be impossible. We know that today similar things to Auschwitz are happening in the world. How to go beyond the possibility of being able to do something so bad to each other? It is not important who is the oppressor and who is the victim. For me it is always just a question of HOW CAN SUCH HORRENDOUS ACTS BE POSSIBLE? That should vibrate in every one of us and push us in the actions that we know are right for each of us to do. It is daring to say that it does not matter who is the villain and who is the victim. Can you imagine the power of forgiveness needed to look at something like Auschwitz if you are the victim? And the same if you are the villain who realizes the result of his actions. The feeling of guilt is ruining many. When seeing the violence happening now in the world I sometimes try to identify myself with the man in the tank who is firing on other human beings. How can he do it? (Yes, it is mostly He).
a
I understand the process of command, hate arising out of pain, the process of defending and then using the chance… I can easily see how this is possible when human nature is disconnected from the whole. But I can also see the simple change that can happen when someone identifies with the Other and sees himself in the other. He sees the other’s mother and he sees himself. He sees the children of the other and sees his. When seeing the simplest smile of a woman he loves and thinks of the sadness of not coming home. Such small connections can “poison” consciousness with knowing the whole. And the “field” is really getting filled with information about our interconnectedness. From fully scientific inputs to totally practical knowing of the Oneness and Sameness of all. The outside is reaching towards the inside and the inside is trying even harder to come out. The touching points are happening in human beings all over the world. To touch the heart of the One Humanity is to know the importance of every colour in the world. It is knowing that every soul is different but knowing the Oneness of all. It recognizes the importance of everyone, each with his gifts and message. General change happens when the root standpoint changes – everything adapts to that. It is my belief that the One Humanity, the brotherhood and sisterhood of all, is nearer than we can imagine. The bowl of knowing is quickly filling up with the facts of the One Life and people will respond accordingly.
a
I. K. Taimni, The Science of Yoga: The Yoga Sutras of Patanjali, Section II, Sutra 3, p. 130
a
Insights on Global Challenges and Opportunities for the Century Ahead Edited by: V. Dashavantha Reddy, K. Venkateswara Rao and K. Rama Krishna ISBN: 978-93-5230-185-0

Edinstvena vloga odnosov

A
Pojmovanje odnosa je v zadnjih stotih letih doživelo neverjetno transformacijo. Pred stotimi leti smo zanikali ne samo pomen odnosov, ampak celo odnos sam. Za časa Freuda oz. pod vplivom freudizma, je bil odnos degradiran na nivo zadovoljevanja nagonskih potreb. Odnos sam po sebi ni obstajal, ampak je šlo samo za stik, ki ga je posameznik vzpostavil z drugim, izključno za zadovoljevanje lastnih potreb. Sledila so dolga obdobja, kjer se zaradi vpliva biologističnih teorij in psihoanalize, človeška narava ni smatrala kot bistveno relacijska.

Zadnjih nekaj desetletij pa nam znanost vztrajno dokazuje dejstvo, da igrajo medosebni odnosi osrednjo vlogo pri človekovem razvoju.

Odnos je zapisan že v sami naravi človekovega bivanja. Otrok se rodi iz odnosa – v odnos in življenje v skupnosti je povečalo naše možnosti preživetja. V določenih arhaičnih družbah velja za najstrožjo kazen izgon iz skupnosti, kar konkretno pomeni smrtno obsodbo. Sodobne raziskave odkrivajo, da socialna izključenost oz. zavrnitev aktivira v možganih iste centre za bolečino, kot se aktivirajo ob izkušnji dejanske fizične bolečine. Podobno se zgodi, ko je otrok v stiski in je prepuščen samemu sebi; njegove možgane preplavijo toksični stresni hormoni, opioidi (kemične snovi, ki spodbujajo prijetna občutja) se umaknejo in v možganih se aktivirajo področja za bolečino, ista kot v primeru fizične bolečine.

Možgani se torej odzivajo na dražljaje iz okolja, še posebej jih zaznamuje primarni odnos s starši oz. skrbniki. Raziskave pa kažejo, da se pre-oblikujejo skozi celotno življenje. Že dobri dve desetletji nam nevroznanost dokazuje, da se otroški možgani brez prisotnosti starša ali odraslega skrbnika, ne morejo v polnosti razviti. Otroški možgani se prav tako ne bodo v polnosti razvili, če starš ali skrbnik, ni zmožen nuditi varnega okolja in se čustveno uglasiti z otrokom. Dozorevajoči otroški možgani se lahko razvijajo v odnosu samo, ob že izoblikovanih zrelih možganih staršev.

Prav tako študije iz 70-ih letih let prejšnjega stoletja potrjujejo da tesne socialne vezi med ljudmi krepijo mentalno zdravje in vsesplošno počutje. V 80-ih pa so se raziskovalci že osredotočali na partnerske odnose ter opozarjali na dejstvo, da zdravi in konstruktivni odnosi, kjer obstaja pozitivna zmožnost uravnavanja čustev, bistveno prispevajo k mentalnemu in fizičnemu zdravju posameznikov.

Torej kakšno zvezo imajo odnosi z razvojem možganov, mentalnim zdravjem, fizičnim zdravjem in kar ugotavlja sodobna znanost, z oblikovanjem našega uma?

Veliko (z veliko začetnico)! Odnosi, možgani in um niso trije različni elementi, ampak trije aspekti ene realnosti – tok energije in informacij. Um je v vlogi regulatorja, uravnava pretok energije in informacij, ki se pretakajo znotraj odnosa, možgani pa preko fizičnih mehanizmov omogočijo pretok energije in informacij v celotno telo. Ti stavki se mogoče slišijo kot znanstvena fantastika, ampak ideja povezanosti med umom, možgani in okoljem ni nova. Že starodavne tehnike zdravljenja so poudarjale povezavo med umom in telesom. Hipokrat, oče zahodne medicine je zagovarjal idejo, da je dobro zdravje odvisno od ravnovesja med umom, telesom in okoljem.

Torej kaj pravzaprav je odnos? Na najosnovnejšem nivoju obsega deljenje energije in informacij med dvema posameznikoma.

Npr. partnerski odnos predstavlja intimen medoseben prostor dveh posameznikov, ki je prežet s prvinskim vzdušjem primarnih družin, zato je rast odnosa pogojena z nezavednimi vzorci delovanja, mišljenja in čustvovanja primarnih družin obeh posameznikov. Gre za interaktiven prostor, kjer med partnerjema poteka nenehna izmenjava energije in informacij, ki so prav tako izmenjane na podlagi preteklih izkušenj; te kompulzivno ponavljamo z namenom, da jih ozavestimo in predelamo, kar posameznika privede do porajanja novih stanj zavesti. V tem smislu partnerski odnos predstavlja edinstven prostor medosebne interakcije, ki partnerjema omogoča integracijo lastne preteklosti s sedanjim trenutkom ter rojstvo novega odnosa.

Odnos, ki je bil nekoč degradiran na nivo zadovoljevanja nagonskih potreb, je danes v vlogi interpersonalnega prostora, ki služi porajanju novih stanj zavesti kar pomeni, da (so)oblikuje naš um oz. lastni jaz. Tako so sedanji odnosi odraz preteklih odnosov in svojevrsten poligon, kjer lahko ozaveščamo vzorce preteklosti, pozdravimo stare odnose ter bolj svobodno zaživimo v sedanjih odnosih.

Avtor: Katja Fistrić

Je naš notranji kreativni proces povezan s cikli narave?

A
Tako v naravi kot pri človeku, se kreativni proces odvije v zaporednih fazah, ki so si med sabo precej podobne. Mnogo ljudi jemlje kreativni proces kot niz umetno zastavljenih zaporednih korakov, katere je potrebno dobro premisliti in podkrepiti z razumom, saj nas bo ta s trdim delom pripeljal do željenega cilja. Ste se kdaj vprašali, ali naš takšen način razmišljanja in delovanja, mogoče oropa usklajenosti s samim sabo, naravo in Virom?

Kaj sploh pomeni biti usklajen sam s sabo, naravo, Virom in kako je vse to sploh povezano z našim notranjim kreativnim procesom? Valovanja narave se ne da ustaviti, teče naravno in diha z matematično natančnostjo, ki jo narekuje Vir sam. Pojavi se vprašanje, kje v valovanju Življenja se nahaja današnji človek, v kolikšni meri naj sledi temu valovanju in v kolikšni meri naj ga vodi razum? Govorimo o razmerju med prepuščanjem toku Življenja in med našim aktivnim načrtovanjem, utemeljenim v (raz)umu. Govorimo o razmerju našega zaupanja v neznano in zaletavega delovanja. Morebiti lahko odgovor na to vprašanje razmerja iščemo v naravi, ki vedno teži k ravnovesju sil moškega in ženskega principa. Če moški princip predstavlja akcijo (jesen) in žetje sadov (poletje), ženski princip predstavlja zorenje ideje (zima) in rojstvo ideje (pomlad). Lahko bi rekli, da je današnji tempo življenja naravnan predvsem na moški princip delovanja, ki vključuje aktivno podporo uma in fizičnega

delovanja. Ženski princip v kreativnem procesu, je v primerjavi z moškim pasiven, vendar samo navidezno. Ne potrebuje aktivno delovanje uma, ta »počiva« in na ta način podpira delovanje sil v tem delu procesa. Pojavi se vprašanje, kakšne sile so še na delu v našem kreativnem procesu?

Človek je kompleksno bitje, multidimenzionalna celota, ki ga sestavlja fizično telo, njegov energijski dvojnik (eterično telo), srce (čustva), um in zavedanje. Vsaka izmed naštetih dimenzij, je ob svojem času prisotna pri procesu kreacije. Če se sprašujete, zakaj morebiti pri vas kreativni proces ne »steče«, si lahko v nadaljevanju preberete o povezanosti ritmov narave in fazah notranjega psihološkega procesa posameznika, ter ugotovite s katerim delom procesa niste usklajeni. Še posebej zanimiva je zima, mogoče jo zato mnogi ne marajo?

JESEN (telo, sejanje, akcija)

Jeseni pripravljamo zemljo za ponovni cikel žetve. Zemlja je očiščena starih korenih in kamenja, po potrebi tudi pognojena in pripravljena za nova semena.

V človekovem kreativnem ciklu, je jesen čas priprave fizičnega telesa na nove izzive. Pomembno je očistiti telo in ga sprostiti, da postane pretočno in odprto za nove informacije.

Smiselno je tudi pripraviti prostor za delo. Organizirati delovni prostor, pospraviti mizo in jo pripraviti kot oltar – posvečen prostor, odprt za nove ideje, ki pritekajo iz keativnega notranjega vrelca.

Um naj bi v času jeseni podpiral fizično telo na način, da upošteva modrost telesa in ga pomaga prečistiti starih vzorcev. Če je um preveč aktiven, kar pomeni, da preveč razmišljamo o izzidu rezultatov, lahko predeterminira in spremeni potek notranjega kreativnega procesa, še preden ima ta čas, da se naravno odvije.

ZIMA (energijsko telo oz. vitalnost, korenine, zorenje)

Zima je čas teme in tišine. Narava navidezno počiva, semena v zemlji pa opravljajo njihovo avtonomno delo: se odpirajo, puščajo korenine v zemljo in se hranijo z njenimi esencialnimi hranili.

Tako kot se aktivirajo semena v zemlji, se v človeku aktivira psihični potencial notranje kreativne iskre, kar pomeni, da se ta potencial preseli v globine posameznikove osebnosti in v kolektivno nezavedno. Kot korenine drevesa v gozdu, je potencial človeške globine povezan z nezavednim, kjer je negovan s kolektivno modrostjo dediščine naših prednikov in misterioznostjo Vira.

Zima je sveti čas, saj se takrat med sabo povezujejo vitalni oz. energijski svet, kolektivno nezavedno in Vir. Četudi je navzen čutiti mirovanje, so na delu izjemno močne sile, ki bodo spodbudile regeneracijo in potencial kreativne iskre, da bo lahko pomladi v polnosti zacvetela.

Naš um je pozimi v stanju sprejemanja in ponižnega spoštovanja, ne vedenja! Um počiva in s potrpežljivostjo, v stanju sprejemanja, spremlja dozorevanje naravnega procesa, čeprav ne vidi onkraj. Ponižnost pa se rodi iz zavedanja, da kreativni proces trenutno ne potrebuje

njegove aktivne pomoči. Lahko se zgodi, da naš um zaradi nepotrpežljivosti ali nezaupanja, prekine kreativni proces, ki od nas zahteva popolno zaupanje v neznano.

POMLAD (srce, brstenje, raznolikost)

Pomlad je čas dišečega brstenja, spontanosti, kontrastov in praznovanje raznolikosti. Za naš kreativni proces je to čas, ko odpremo srce, globoko zadihamo in smo pozorni na notranje čustveno doživljanje. Naš notranji psihični prostor v stanju čuječnosti zaznava surove senzacije oz. občutke, ki so odraz naše kreativne iskre ter so v naše zavedanje prevedena kot telesna stanja (emocije) in čustva. To je faza, ko so pozimi posejana semena, prvič utelešena. V drugem delu pomladi pa je potrebno razbrati med semeni, ki bodo obrodila sadove ter med semeni, katera so predstavljala le začasno manifestacijo.

Pomembno je, da vsako novo idejo vidimo takšno kot je, brez pogojevanja na podlagi prejšnjih izkušenj. V tej fazi še vedno ne vpletamo našega uma, ampak brezpogojno zaupamo procesu stvarjenja.

POLETJE (um, žetev, praznovanje)

Poletje je čas žetve, deljenja, hvaležnosti in praznovanja. Je tudi čas počitka in mirne kontemplacije. Sadovi predstavljajo ideje oz. semena za nadaljno uporabo. In če je um vse prejšnje faze spremljal s primernim odnosom, bo posameznik tudi sedaj znal razbrati, katera semena sadov je smiselno obdržati. Poletje je čas, ko je um aktiven razbiralec semen, hkrati pa smo odprti za transcendentno, ki osvetli naš um z notranjimi vpogledi, kateri nam predstavljajo integracijo celotnega procesa1.

1 (Ferrer, Romero in Albareda 2007, 15-21)

povzela: Katja Fistrić

Povzeto po: Ferrer, Jorge N., Marina T. Romero in Ramon V. Albareda. 2007. The Integral Creative Cyle. Kosmos, An Integral approach to Global Awakening.

19.6.2018 – Srečanje in pogovor o učenju Eckharta Tolle

a

a
V poletne mesece smo zakorakali s preučevanjem učenja Eckharta Tolle. Prvo srečanje je bilo tretji torek v mesecu in na začetku srečanja smo si ogledali kratek video prispevek (s slovenskimi podnapisi), kateremu je sledila odprta diskusija, kjer je lahko vsak posameznik podelil svoje misli.
a
Ogledali smo si prispevek o stanju zavestne navzočnosti, za katerega Eckhart pravi, da ni tisto kar mislite, da je! Zavestne navzočnosti namreč ne morete misliti, ne morete je razumeti. Spoznate jo lahko šele tedaj, ko ste navzoči.
a
Eckhart Tolle ne izpostavlja in ne izključuje nobene duhovne tradicije. V svojih naukih z nezapleteno jasnostjo starodavnih duhovnih mojstrov predaja preprosto, a globoko sporočilo: je izhod iz trpljenja, je pot v mir.
a

Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, posejane z obdobji globoke potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu, kot raziskovalec in doktorski kandidat je deloval na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti. Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecev je preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti.

a
Srečanje je bilo v torek 19. junija 2018 ob 19.00 uri v prostorih TKBAK, Muzejski trg 8, Celje.
a
Z vami je bila Katja Fistrić.
a
Vstop je bil prost.

Test HTMLja iz thunderbirda

Content-Type: text/html; charset=utf-8
Content-Transfer-Encoding: 8bit

Modrosti iz knjige Ezoterično zdravljenje:
Umetnost skupinskega zdravljenja


Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin v
Celju gosti predavanje Luke Kovača, z naslovom
“Modrosti iz knjige Ezoterično zdravljenje: Umetnost
skupinskega zdravljenja”.

Knjiga Ezoterično zdravljenje je zakladnica znanj o
zdravljenju, vzrokih bolezni in principih zdravja.
Je plod sodelovanja Djwhal Khula, tibetanskega
modreca in Mojstra ter Alice Bailey, vplivne
pisateljice in predavateljice na področjih
ezoterične psihologije, zdravljenja, astrologije,
krščanstva ter duhovnosti. Njuno sodelovanje je
trajalo 30 let, od 1919 – 1949. Rezultat je bil 24
izdanih knjig o starodavni modrosti, filozofiji,
religiji, problemih sveta, znanosti, psihologiji,
narodih, astrologiji in zdravljenju.

Luka Kovač, prevajalec knjig Alice Bailey, bo
predstavil principe ezoteričnega skupinskega
zdravljenja, kateri predstavljajo eno osrednjih tem
knjige Ezoterično zdravljenje.

Zmožnost zdravljenja je naravna danost človeka, ki
jo pridobi s stikom z dušo. Zdravljenje je ena
njenih najlepših moči. Stik z dušo nas vpelje v
neposredno zavedanje skupinske zavesti in nam odpira
nove možnosti delovanja. Na predavanju bomo
pogledali v dušne moči, ki so povezane z
zdravljenjem.

Z razvojem umetnosti skupinskega zdravljenja lahko
izkustveno razvijamo:

povezovanje z dušo
upravljanje z zdravilno energijo duše
zavestno skupinsko delovanje na subjektivnih
nivojih
zavest o človekovem zdravilnem potencialu
povezavo s planetarnimi zdravilnimi silami

Predavanje bo v:

torek, 15.5.2018 ob 19.00 uri v prostorih TKBAK,
Muzejski trg 8, Celje.

Prisrčno vabljeni, vstop prost – zaželjeni
zaprostovoljni prispevki!

MEDNARODNO OKNO:
United Network of Young Peacebuilders (UNOY)

UNOY Peacebuilders je globalno omrežje mladih
mirovnih aktivistov. Povezuje 80 mirovnih mladinskih
organizacij v 50 državah.


Njihov cilj je ustvariti svet, kjer bodo mladi imeli
priložnosti in sposobnosti da prispevajo k miru.
Aktivno delujejo na tem, da okrepijo mirovne
projekte, ki jih vodijo mladi, olajšajo dostop do
varnih mest, gradijo pot k dialogu in razreševanje
konfliktov, podpirajo razvijanje organizacijskih
sposobnosti članov in želijo, da so mladi slišani
pri regionalnih in globalnih političnih
odločevalcih.

Podpirajo mladinske mirovne organizacije in krepijo
njihove zmogljivosti. S tem jim omogočajo, da
postajajo bolj učinkovite pri mobiliziranju mladih k
bolj konstruktivnemu, proaktivnemu in nenasilnemu
delovanju k obravnavi sprememb, ki bi spremenile
temeljne vzroke nasilja v njihovi skupnosti.

Zakaj menijo, da so mladi ključni:

mladi so bolj dojemljivi za spremembe
mladi so orientirani v prihodnost
mladi so inovativni in polni idej
mladi so pogumni in seznanjeni z realnim
svetom njihovih sovrstnikov

Če se želite z njimi povezati ali jih kontaktirati,
jim pišite na:

United Network of Young Peacebuilders
Laan van Meerdervoort 70
2517 AN, Den Haag
The Netherlands
Mail: info@unoy.org

Jesenski simpoziji 2018

V Teozofski knjižnici in bralnici Alme M. Karlin v
Celju – TKBAK poleg specializirane knjižnične
dejavnosti že od leta 2012 vsako jesen organiziramo
tudi simpozije kulturno-umetniškega, duhovnega in
znanstvenega značaja. Namen simpozijev je širiti
kulturo kritičnega raziskovanja, študija in
poglabljanja v aktualne teme življenja, širiti in
spreminjati pogled na svet ter približevati tematike
omenjenih področij širši javnosti.

V letu 2018 za vas pripravljamo sklop treh
simpozijev pod krovnim naslovom KULTURA
SPREMINJAJOČEGA SVETA.

Z omenjenimi simpoziji bomo poizkusili spodbuditi
aktivno spoznavanje sprememb, ki se odvijajo v svetu
sprememb v kulturi človeštva. Kaj predstavlja
napredek in kaj nazadovanje, kaj moramo ohraniti in
čemu moramo dati prostor. Predstavili bomo nove
preboje v znanosti, kaj nam prinašajo in kakšno težo
odgovornosti nosijo spremembe; kaj prinaša
virtualnost in umetna inteligenca in izzive
pravičnosti in etike, ki jo prinaša vsako novo
odkritje in nova tehnologija.

Pričakujete lahko simpozije z naslednjimi naslovi:

Nove paradigme v znanosti – Med drznostjo in
odgovornostjo (1. simpozij)
Družba v vrtincu virtualnosti – V službi
človeka ali..? (2. simpozij)
Pravičnost današnjega sveta – Pred padcem ali
vzponom (3. simpozij)

Za več informacij nas redno spremljajte na
jivatma.si in na naši facebook strani, kjer ažurno
objavljamo nove dogodke.

Transmisijska meditacija

Transmisijska meditacija je meditacija, ki je hkrati
tudi prevajanje energij. Ne bi bili ljudje, če ne bi
vede ali nevede prevajali energije, ki jih
sprejemamo od kraljestev nad nami. Te energije preko
nas tečejo k nižjim kraljestvom in se med tem
preoblikujejo. Vsako kraljestvo se razvija zaradi
spodbude kraljestva, ki je neposredno nad njim.
Fizična oblika prihaja od spodaj, duhovna spodbuda
evoluciji pa od zgoraj.

Meditacija poteka v dvorani TKBAK.
Termini: vsak ponedeljek ob 18.00 in četrtek ob
19.00.

Več info: 031 479 081 (Mira Iskrač)

Zen Yoga v torek in četrtek


Vadba Zen Yoge redno poteka v dvorani Teozofske
knjižnice in bralnice Alme M. Karlin, kjer je
prostora za približno 12 oseb. Prosim, da na vadbo
prihajate par minut prej, ker se sicer glavna vrata
zaklepajo (za odpiranje pritisnite na zvonec
»knjižnica« pri glavnih vratih).

Termin vadbe je 2x tedensko po 60 minut in sicer ob
torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30. Ugodni
rezultati se seveda kažejo ob redni vadbi, zato se
priporoča udeležba v obeh terminih. Vem, da smo
mnogi razpeti med številne obveznosti, službo,
družino, rekreacijo, zato bom vesela, če se mi boste
za začetek pridružili vsaj enkrat v tednu.

Zaradi omejenega števila mest in administrativnih
zadev pa vas prosim, da izpolnite spletno prijavnico
pod zavihkom programi / prijava.

Povezava
do prijave

Lep pozdrav vsem skupaj!
Mojca Furman Oman

Odjava od e-novic



Če ne želite več prejemati naših obvestil o dogodkih, prosim izpolnite spodnja polja in potrdite.

    Obrazec za potrditev nadaljnega prejemanja e-novic