V( vpraševalec): Kaj so cilji Teozofskega društva?

T( teozof): Cilji so trije, in to od vsega začetka:

  1. Osnovati jedro bratstva vseh ljudi na zemlji, brez razlike in ne glede na raso, barvo ali versko prepričanje.
  2. Pospeševati proučevanje verstev in znanosti ter braniti pomen starejše azijske literature, to je brahmanske, budistične in zoroastske filozofije.
  3. Raziskovati nepojasnjene skrivnosti narave v vseh možnih pogledih ter še zlasti skrite fizične in duševne sile v človeku.

To so, na kratko povedano, trije glavni cilji teozofskega društva.

V: Ali mi lahko te cilje podrobneje razložite?

T: Vsak cilj lahko pojasnimo s toliko stavki, kolikor se zdi potrebno.

V: Pa začniva s prvim. Katera sredstva bi uporabili, da bi širili čut bratstva med rasami, ki se med seboj zelo razlikujejo po veri, navadah, prepričanju in mišljenju?

T: Dovolite, da dodam, česar ne želite izraziti. Seveda vemo, da se vsak narod razlikuje ne samo od drugih narodov, ampak da so velika nasprotja tudi znotraj njega. Zato se čudite in zato se vam naš prvi cilj zdi utopičen, ali ne?

V: Res je; toda kaj lahko rečete proti temu?

T: Proti dejstvu nič, veliko pa lahko povemo o potrebi odpraviti vzroke, zaradi katerih se univerzalno bratstvo zdaj še zdi utopija.

V: Kateri so, po vašem mnenju, ti vzroki?

T: Predvsem naravna sebičnost človeške narave. Vsa nesebičnost Jezusovih altruističnih naukov se je spremenila v zgolj teoretičen predmet za pridige; navodila praktične sebičnosti, proti katerim je Kristus tako zaman pridigal, pa so se zakoreninila v samo bistvo življenja zahodnih narodov. “Oko za oko in zob za zob” je postalo glavno načelo vašega zakona. Odkrito in brez strahu trdim, da lahko samo teozofija odstrani zablodo tega nauka in mnogih drugih.

V: Boste zdaj razložili metode, s katerimi nameravate doseči drugi cilj?

T: Za knjižnico v Adyarju pri Madrasu, kjer je sedež našega društva (in prav tako za knjižnice vseh krogov) zbiramo dragocena dela o religijah z vsega sveta. Pišemo o korektnih informacijah o različnih starodavnih filozofijah, tradicijah in legendah. Dobra dela razmnožujemo v obliki prevodov in objav izvirnikov, pa tudi izvlečkov iz njih in iz komentarjev; bolj poučeni dajejo tudi mnogo ustnih napotkov.

V: Kaj pa lahko poveste o tretjem cilju, o razvoju duhovnih ali psihičnih moči, latentnih v človeku?

T: V krajih, kjer ne moremo imeti predavanj ali osebnega stika, si pomagamo s publikacijami. Naša dolžnost je, da v človeku ohranjamo živo njegovo duhovno intuicijo. Upreti se moramo fanatizmu v sleherni obliki – po temeljitem preverjanju in dokazu njegove iracionalne narave – religioznemu, znanstvenemu ali socialnemu, še predvsem pa licemerstvu, naj se kaže kot versko sektaštvo ali kot prazno vero v čudeže ali druge nadnaravne stvari. Prizadevati si moramo, da se dokopljemo do znanja, do poznavanja vseh zakonov narave in da ga širimo med ljudmi. Vzpodbujati moramo študij tistih zakonov, ki jih današnji ljudje najmanj razumejo, tako imenovanih okultnih ved, ki temeljijo na pravem znanju o naravi. Stare ljudske pripovedke in običaji, ki so včasih zelo nenavadni, bi lahko, če bi jih skrbno presejali, pripeljali do odkritja davno pozabljenih, toda pomembnih skrivnosti narave. Naše društvo torej načrtuje taka prizadevanja v upanju, da bo razširilo polje znanstvenega in filozofskega raziskovanja. (Ključ  k teozofiji H.P.Blavatsky, str. 49-56)