{"id":5929,"date":"2014-05-20T06:20:48","date_gmt":"2014-05-20T06:20:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jivatma.si\/?p=5929"},"modified":"2014-06-06T07:43:00","modified_gmt":"2014-06-06T07:43:00","slug":"iz-nase-knjiznice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/iz-nase-knjiznice\/","title":{"rendered":"Eckhart Tolle, \u00bbZdaj!\u00ab"},"content":{"rendered":"

(Zalo\u017eba GANE\u0160)<\/p>\n

NAJVE\u010cJA OVIRA NA POTI K RAZSVETLJENJU<\/b><\/p>\n

Razsvetljenje \u2013 kaj je to?<\/span><\/p>\n

Neko\u010d je \u017eivel bera\u010d, ki je bil \u017ee dolgih trideset let posedal ob robu\"eckhart-tolle-close-up\"<\/a> ceste. Nekakega dne je mimo pri\u0161el tujec. \u00bbLahko pogre\u0161ite kak\u0161en kovanec?\u00ab je zamomljal in samodejno stegnil\u00a0 svojo staro \u010depico proti njemu. \u00bbNi\u010desar vam nimam dati,\u00ab je odvrnil tujec. Nato ga je vpra\u0161al: \u00abKaj pa je to, na \u010demer sedite?\u00ab \u00bbNi\u010d\u00ab, je odgovoril bera\u010d. \u00bbSamo stara \u0161katla. Na njej sedim, \u017ee odkar pomnim.\u00ab \u00bbPa niste nikoli pogledali vanjo?\u00ab je zanimalo tujca. \u00bbNe,\u00bb je odvrnil bera\u010d \u00bb\u010cemu pa bi? Saj ni ni\u010desar v njej\u00ab \u00abPa bi morda le pogledali vanjo,\u00bb je vztrajal tujec. Bera\u010d je zmignil z rameni in se naposled prisilil, da je odprl tisti pokrov. Kolik\u0161no je bilo njegovo presene\u010denje, kolik\u0161ni sta bili njegova osuplost in navdu\u0161enje, ko je videl, da je zaboj poln zlata.<\/p>\n

Jaz sem\u00a0 ta tujec: ni\u010desar vam nimam dati; samo prepri\u010dujem vas lahko, da \u00bbpoglejte noter\u00ab. Pa ne v zaboj kakor v gornji priliki, temve\u010d v nekaj, kar vam je \u0161e bli\u017eje, v vas same. \u00bbAmpak saj nisem bera\u010d\u00ab vas sli\u0161im ugovarjati. Tisti, ki \u0161e niso na\u0161li svojega pravega , tiste ble\u0161\u010de\u010de radosti Bitja in tistega globokega, neomajnega miru, ki prihaja z njo, so bera\u010di, pa \u010deprav so zasuti\u00a0 z gmotnim bogastvom. Ti i\u0161\u010dejo zunaj sebe krpice veselja oziroma zado\u0161\u010denja, veljavo, varnost ali ljubezen, a ne vedo, da imajo v sebi zaklad, ki ne le zajema vse to,\u00a0 temve\u010d je neprimerno dragocenej\u0161i od vsega, kar lahko da zunanji svet.<\/p>\n

Z besedo razsvetljenje si ljudje pogosto predstavljajo nekak\u0161en nad\u010dlove\u0161ki podvig, in ego je s tak\u0161nim pomenom nadvse zadovoljen, v resnici pa ni ni\u010d drugega kakor na\u0161e naravno stanje, v katerem se \u010dutimo eno<\/i> z Bitjem. To stanje povezanosti z ne\u010dim neizmernim in neuni\u010dljivim, z ne\u010dim, kar je, paradoksno skorajda,\u00a0 v bistvu mi, pa hkrati neprimerno ve\u010d kakor mi. To je odkritje \u010dlovekove prave narave, ki nima ne imena ne oblike. Ker te povezanosti ne moremo vselej ob\u010dutiti, nas navdaja la\u017eni ob\u010dutek lo\u010denosti od sebe in od sveta okrog nas. Tedaj se vidimo, zavestno ali nezavedno, kot osamljen drobec. Od tod izvira ves strah \u2013 ki je temelj vsakr\u0161nih navzkri\u017eij in konfliktov, notranjih in zunanjih.<\/p>\n

V\u0161e\u010d mii je je preprosta Budova opredelitev razsvetljenja: \u00bbkonec trpljenja\u00ab. V tem ni\u00a0 prav ni\u010d nad\u010dlove\u0161kega, mar ne? Kot opredelitev sama je seveda nedokon\u010dana. Pove nam namre\u010d le, kaj razsvetljenje ni: trpljenje. Toda kaj ostane, ko trpljenja ni ve\u010d? Buda o tem mol\u010di in njegov molk nas nagovarja , da si sami poi\u0161\u010demo odgovor. Negativno opredelitev uporabi zato, da se je um ne bi oklenil kot nekak\u0161ne zveli\u010davne resnice ali imel razsvetljenja za zveli\u010davne resnice ali imel razsvetljenja za nekak\u0161en nad\u010dlove\u0161ki dose\u017eek, cilj, ki ga navaden smrtnik ne more dose\u010di. Kljub temu pa ve\u010dina budistov \u0161e vedno meni, da je razsvetljenje prihranjeno Budi, njim pa ni dosegljivo, vsaj v \u017eivljenju ne.<\/p>\n

Uporabili ste besedo Bitje. Lahko pojasnite, kaj menite z njo?<\/span><\/i><\/p>\n

Bitje v tem pomenu je ve\u010dno, vselej Eno \u017divljenje onkraj ne\u0161tetih oblik \u017eivljenje, ki so podvr\u017eene rojstvu in smrti. Ni pa to Bitje, ta bit, zgolj onkraj, temve\u010d tudi globoko v sleherni obliki, kot njeno nevidno in neuni\u010dljivo bistvo. To pomeni, da vam je dostopno v tem trenutno, kot va\u0161 najgloblji jaz, kot va\u0161a resni\u010dna narava. Toda nikar ga ne sku\u0161ajte doumeti z razumom. Nikar ga ne sku\u0161ajte doumeti z razumom. Nikar ga ne sku\u0161ajte razumeti. Spoznate ga lahko le, kadar va\u0161 um miruje, kadar ste navzo\u010di navzo\u010di, povsem in zavestno, povsem in zavestno, v sedanjem trenutku… Znova se zavedeti te biti in ostati v \u00bbspoznanju tega ob\u010dutja\u00ab – to je razsvetljenje.<\/p>\n

Kadar re\u010dete Bitje, ali govorite o Bogu? In \u010de to dr\u017ei, zakaj potlej ne uporabite kar te besede?<\/span><\/i><\/p>\n

Beseda Bog se je v\u00a0 tiso\u010d\u00a0 letih zlorabe izpraznila pomena. V\u010dasih jo uporabim tudi sam, a le poredkoma. Z \u00bbzlorabo\u00ab menim na dejstvo, da ljudje, ki niti za be\u017een hip niso uzrli obmo\u010dij svetega, tega neskon\u010dnega prostranstva, ki se razstira za to besedo, le – to uporabljajo kar se da prepri\u010dano, kakor da bi jim povsem jasno, o \u010dem govorijo. Ali pa rohnijo zoper njo, kakor da bi jim bilo povsem jasno, kaj sploh zanikujejo. Ta zloraba je koti\u0161\u010de raznih nesmiselnih prepri\u010danj, trdite in \u00bbegovsih\u00ab slepil, ki se zrcalijo v stavkih, kot je denimo \u00bbMoj<\/i> oziroma na\u0161 Bog<\/b> je edini pravi Bog<\/i> , va\u0161 <\/i>Bog pa je la\u017een\u00ab ali pa v Nietzchejevi znameniti trditvi \u00bbBog je mrtev\u00ab.<\/p>\n

Beseda Bog<\/i> je postala v sebi zaklju\u010dena predstava. Kakor hitro to besedo izgovorimo, se nam pred o\u010dmi prika\u017ee miselna podoba, na kateri Bog res ni ve\u010d zgolj nekak\u0161en starec z dolgo belo brado, a je \u0161e vedno umska predstava nekoga ali ne\u010desa zunaj nas, pri \u010demer je ta \u00bbnekdo\u00ab ali \u00bbnekaj\u00ab za name\u010dek tako tako reko\u010d brez izjeme mo\u0161kega spola.<\/p>\n

Sicer pa ne Bog, ne bitje, katerakoli druga beseda ne more opredeliti oziroma tiste neizrekljive resni\u010dnosti, ki je za njo, zato je edino zares pomembno vpra\u0161anje, ali nam tak\u0161na beseda pomaga do\u017eiveti Tisto, na kar ka\u017ee, ali pa nas pri tem samo ovira. Ali ka\u017ee \u010dezse v tisto prese\u017eno resni\u010dnost ali pa se prehitro zadovolji s tem, da postane zgolj predstava v na\u0161i glavi, v katero verjamemo, se pravi miselni malik.<\/p>\n

Beseda Bitje <\/i>torej ni\u010desar ne pojasnjuje \u2013 a to velja tudi za besedo Bog.<\/i> Pa\u010d pa je njena prednost ta, da je pomensko odprta in zo\u017euje neko neskon\u010dnega nevodenega na nekaj kon\u010dnega.O njej si je nemogo\u010de ustvariti miselno podobo. Nad Bitjem si nih\u010de no more lastiti izklju\u010dne pravice. To je na\u0161e bistvo in nam v slehernem trenutku dostopno, kot ob\u010dutje, lastnega bivanja, spoznanje, da je jaz sem pred –\u00a0 jaz sem to in to<\/i>. Od besede Bitje do izkustva Bitja do izkustva\u00a0 Bitja je potemtakem le majhen korak.<\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

KAKO SE OSVOBODITI IZPOD JARMA UMA<\/b><\/p>\n

Kaj natanko ste menili z \u00bbopazovanjem premi\u0161ljevalca?\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Kadar gre nekdo k zdravniku in mu re\u010de \u00bbv glavi sli\u0161im\u00a0 glasove\u00ab ga bo ta najverjetneje poslal k psihiatru. Dejstvo je, da se nekaj podobnega dogaja vsem: skoraj vsakdo namre\u010d sli\u0161i kak glas, ali celo ve\u010d glasov, v svoji glavi, in sicer ves \u010das. To so nehoteni miselni procesi, ki jih sicer lahko ustavite, le da tega ne veste, nenehni monologi oziroma dialogi.<\/p>\n

Najbr\u017e ste \u017ee kdaj na ulici sre\u010dali katerega izmed tistih \u00bbnorcev\u00ab, ki si neprestano nekaj govorijo ali mrmrajo v brado. To njihovo po\u010detje se pravzaprav sploh ne razlikuje kaj dosti od tega, kaj po\u010dnete vi in drugi \u00bbnormalni\u00ab ljudje \u2013 le da vi tega ne po\u010dnete na glas. Glas v vas namre\u010d nenehno nekaj pripominja, tehta, razsoja, primerja, se prito\u017euje, se navdu\u0161uje, nasprotuje itn. In sploh\u00a0 ni vselej primeren okoli\u0161\u010dinam, v katerih se znajdete; rado se namre\u010d dogaja, da ob najbolj neprimernih trenutkih obuja bli\u017enjo ali daljno preteklost, ali pa si slika oziroma zami\u0161lja morebitne prihodnje okoli\u0161\u010dine. Pri tem se zelo rad naslaja nad \u010drnimi predstavami, se pravi nad vsem, kar bi se utegnilo slabega izcimiti, temu pravimo skrbi. V\u010dasih ta \u00bbzvo\u010dni zapis\u00ab spremljajo tudi vidne\u00a0 predstavami oziroma \u00bbmiselni filmi\u00ab. In \u010detudi je glas primeren okoli\u0161\u010dinam, le\u2013te vselej tolma\u010di z jezikom preteklosti. Pripada namre\u010d va\u0161emu pogojenem umu, ki je sad vse va\u0161e pretekle zgodovine, pa tudi kolektivnega kulturnega ozadja, ki ste ga podedovali. Sedanjost potemtakem vidite in presojate z o\u010dmi preteklosti, tako da je va\u0161 pogled nanjo povsem popa\u010den. Ta ve\u010dni pri\u0161epetovalec je ne tako poredkoma \u010dlovekov najhuj\u0161i sovra\u017enik. Mnogi ljudje \u017eivijo z mu\u010diteljem v glavi, ki jih nenehno napada in kaznuje ter jim tako jemlje \u017eivljenjsko energijo. Tak glas je vzrok vsakr\u0161ne bede in nesre\u010de, pa tudi bolezni.<\/p>\n

\u0160e sre\u010da, da se lahko izpod tak\u0161nega umskega jarma osvobodite. <\/i>In to je edina resni\u010dna osvoboditev. Prvi korak lahko naredite \u017ee kar tako zdaj. Za\u010dnete s tem, da \u010dim pogosteje poslu\u0161ate glas, ki govori v va\u0161i glavi. \u0160e posebno pozornost posvetite vsakr\u0161nim ponavljajo\u010dim se miselnih vzorcem, tistim starim, preskakujo\u010dim gramofonskim plo\u0161\u010dam, ki vam toliko let igrajo v glavi. Na to merim, ko govorim o \u00bbopazovanju premi\u0161ljevalca\u00ab kar je samo z drugimi besedami izra\u017een nasvet: Prisluhnite glasu v svoji glavi, bodite <\/i>poleg, kot pri\u010dujo\u010de bitje.<\/p>\n

Kadar poslu\u0161ate glas, ga poslu\u0161ajte nepristransko. To se pravi, ne sodite. Ne sodite oziroma ne obsojajte, kar sli\u0161ite, kajti to le pomeni, da se je isti glas vrnil skozi zadnja vrata. Kmalu boste videli: tam <\/i>je tisti glas, tu pa sem jaz, z<\/i>avest o tem jaz sem<\/i>, ta ob\u010dutek, zaznava lastne navzo\u010dnosti, ni misel. Ta zavest izvira iz krajev onkraj uma.<\/p>\n

RAZSVETLJENJE \u2013 DVIG NAD MISEL
\n<\/b><\/p>\n

Mar ni mi\u0161ljenje bistvenega pomena, \u010de ho\u010demo pre\u017eiveti na tem svetu?<\/span><\/i><\/p>\n

Na\u0161 um je instrument, orodje. Imamo ga zato, da opravimo to ali ono nalogo, in ko je opravljena, ga odlo\u017eimo. Glede na splo\u0161no situacijo pa bi si upal trditi, da je kakih 80 do 90 odstotkov mi\u0161ljenja ve\u010dine ljudi ne le nekoristno premlevanje enega in istega, temve\u010d je zaradi svoje negativne naravnanosti neustreznega delovanja ve\u010dinoma celo \u0161kodljivo. Opazujte svoj um, in videli boste, da je res tako. Z njim vam odteka dragocena \u017eivljenjska energija.<\/p>\n

Tak\u0161no prisilno mi\u0161ljenje je pravzaprav nekak\u0161na zasvojenost. Kaj pa je zna\u010dilno za vsako zasvojenost? Preprosto re\u010deno, ob\u010dutek, da ne morete ve\u010d odnehati, tudi \u010de si \u017eelite. Tisto, s \u010dimer ste zasvojeni, se zdi mo\u010dnej\u0161e od vas. Vrh tega vas navdaja z la\u017enim ob\u010dutkom ugodja,\u00a0 ki pa se prej ali slej sprevr\u017ee v bole\u010dino.<\/p>\n

\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n

Zakaj pa naj bi bili zasvojeni z mi\u0161ljenjem? <\/span><\/i><\/p>\n

Zato, ker se z njim istovetite, se pravi, ob\u010dutje samega sebe \u010drpate iz vsebine in dejavnosti svojega uma. Zato, ker mislite, da boste prenehali biti, \u010de boste nehali misliti. Ko odra\u0161\u010date, si oblikujete miselno predstavo, ki temelji na va\u0161em osebnem in kulturnem ozadju. Temu \u00bbfantomskem\u00ab jazu lahko re\u010demo ego. Sestoji iz miselne dejavnosti in se lahko ohranja le z nenehnim mi\u0161ljenjem. Izraz ego lahko marsikomu pomeni marsikaj, a kadar ga tu uporabljam, mislim na la\u017eni jaz, ki nastane z nezavednim poistovetenjem z umom.<\/p>\n

\"zdaj\"<\/a><\/p>\n

Za ego sedanji trenutek skorajda ne obstaja. Zanj sta pomembni le preteklost in prihodnost. Ta popolna sprevr\u017eenost resnice ima za posledico dejstvo, da um, kadar\u00a0 deluje v na\u010dinu ega, deluje neustrezno. Nenehno si prizadeva ohranjati pri \u017eivljenju preteklost, kajti brez nje \u2013 kdo neki pa bi sploh \u0161e bili? Neprestano posega v prihodnost, da bi si zagotovil pre\u017eivetje in da bi si v njej poiskal tak\u0161no ali druga\u010dno zado\u0161\u010denje oziroma izpolnitev. Dopoveduje vam: \u00bbNekega dne, ko se bo zgodilo to in to, bo z mano vse v najlep\u0161em redu; tedaj bom \u017eivel sre\u010dno in v miru\u00ab. In tudi kadar se zdi, da se vendarle ukvarja s sedanjostjo, ni sedanjost to, kar v resnici vidi. Oziroma jo vidi povsem popa\u010deno, saj jo gleda skozi o\u010di preteklosti. Ali pa jo zo\u017ei zgolj na sredstvo za dosego kakega cilja, cilja, ki pa je vedno kje v prihodnosti, kakor si jo sam zami\u0161lja. Opazujte svoj um, in videli boste, da deluje natanko tako. In vendar je klju\u010d osvoboditve prav v sedanjem trenutku. Tega pa ne morete najti, dokler ti\u010dite v umu.<\/p>\n

Ne bi rad zgubi svoje zmo\u017enosti raz\u010dlenjevanja in razlo\u010devanja. Ni\u010d ne bi imel proti, \u010de bi mislil malce jasneje, bolj zbrano, nikakor pa ne bi bil rad ob svoj um. Dar mi\u0161ljenja je zame najdragocenej\u0161e, kar imamo. Brez njega bi bili pa\u010d samo \u0161e ena izmed \u017eivalskih vrst.<\/span><\/i><\/p>\n

Prevlada uma ni ni\u010d drugega kakor stopnja v evoluciji zavesti. In zdaj je skrajni \u010das, da prestopimo na naslednjo stopnjo; sicer nas bo lastni um pokopal, um, ki se je sprevrgel v po\u0161ast. Ve\u010d bom o tem povedal pozneje. Mi\u0161ljenje in zavest nista sopomenki. Mi\u0161ljenje je zgolj eden izmed vidikov zavesti. Misel ne more obstajati brez zavesti, toda zavest za svoj obstoj ne potrebuje misli.<\/p>\n

Razsvetljenje pomeni dvig nad misel, in ne padec nazaj na raven pod mi\u0161ljenjem, na raven \u017eivali ali rastline. V razsvetljenem stanju \u0161e vedno uporabljate misle\u010di um, kadar je potreben, le da precej bolj usmerjeno in u\u010dinkovito kot poprej.<\/p>\n

Uporabljate ga ve\u010dinoma za prakti\u010dne namene, sicer pa v sebi \u010dutite globok mir saj vas ne ve\u017eejo ve\u010d spone notranjega dialoga. Kadar um vendarle uporabite, \u0161e zlasti kadar je potrebna kaka ustvarjalna re\u0161itev, nihate med umom in neumom, se pravi nekaj minut razmi\u0161ljate, nekaj minut mirujete. Neum je zavest brez misli. Edinole v tem stanju je mogo\u010de misliti ustvarjalno, kajti edino tedaj ima misel resni\u010dno mo\u010d. Misel sama po sebi, kadar ni ve\u010d povezana z neprimerno \u0161ir\u0161im obmo\u010djem zavesti, prav hitro postane jalova, nesmiselna, uni\u010devalna.<\/p>\n

Um je v bistvu naprava pre\u017eivetja. Napadanje drugih umov in obramba pred njimi, zbiranje, shranjevanje in raz\u010dlenjevanje podatkov \u2013 v tem je resni\u010dno dober, vendar \u0161e malo ni ustvarjalen. Vsi pravi umetniki, pa najsi se tega zavedajo ali ne, \u010drpajo navdih iz neuma, iz notranje globoke ti\u0161ine, mol\u010de\u010dnosti. Um potem temu ustvarjalnemu vzgibu oziroma uvidu nadene obliko. Celo najve\u010dji znanstveniki pripovedujejo, da so do svojih ustvarjalnih prebojev pri\u0161li prav v trenutkih miselnega mirovanja. Ko so povpra\u0161ali nekaj najvidnej\u0161ih ameri\u0161kih matematikov, med drugim tudi Einsteina, kak\u0161ne so njihove delovne metode, so dobili nadvse presenetljive odgovore, ki bi jih lahko povzeli s trditvijo, da \u00bbv tisti kratki, odlo\u010dilni fazi ustvarjalnega dela mi\u0161ljenje igra le postransko vlogo\u00ab. Zatorej menim, da vzrok, da ve\u010dina znanstvenikov ni ustvarjalnih, ni v tem, da ne bi znali misliti, temve\u010d v tem, da ne znajo nehati misliti!<\/p>\n

Ni namre\u010d um oziroma mi\u0161ljenje tisto, s \u010dimer je nastal in se ohranil \u010dude\u017e \u017eivljenja na zemlji oziroma \u010dude\u017e na\u0161ega telesa; o\u010ditno in nedvomno je na delu inteligenca, Um, ki je neprimerno mogo\u010dnej\u0161i in \u0161ir\u0161i od \u010dlove\u0161kega (raz)uma. Kako neki bi bilo sicer mogo\u010de, da ena sama \u010dlove\u0161ka celica, ki ne meri ve\u010d kakor\u00a0 petstotinko centimetra, v svoji DNA vsebuje navodila, ki bi napolnila kar tiso\u010d knjig, od katerih bi imela vsaka ni\u010d manj kakor \u0161esto strani? \u010cim ve\u010d vemo o delovanju telesa, tem bolj jasno nam postaja, kako neizmerna inteligenca stoji za vsem tem in kako malo vemo. In kadar na\u0161 omejeni um znova najde stik s tem neizmernim Umom, tedaj postane najsijajnej\u0161e orodje. Tedaj slu\u017ei ne\u010demu, kar je ve\u010dje od njega samega.<\/p>\n

 <\/p>\n

ZAVEDANJE \u2013 POT IZ BOLE\u010cINE<\/b><\/p>\n

NEHAJMO SI PRIZADEVATI BOLE\u010cINO V SEDANJOSTI
\n<\/b><\/p>\n

Nih\u010de ni povsem prost bole\u010dine in bridkosti. Ali ne gre bolj za to, da se nau\u010dimo \u017eiveti z njima, ne pa da se jima sku\u0161amo izogniti?<\/span><\/i><\/p>\n

\u010clovekova bole\u010dina je ve\u010didel nepotrebna. Ustvarja se sama, vse dokler nam um neopazno upravlja \u017eivljenje.<\/p>\n

Bole\u010dina, ki si jo prizadevate zdaj, je vselej nekak\u0161na oblika nesprejemanja, nekak\u0161na oblika nezavednega odpora zoper to, kar je.<\/i> Na ravni misli je ta odpor nekak\u0161na oblika sodbe. Na \u010dustveni ravni pa tak\u0161na ali druga\u010dna oblika negativnosti. Mo\u010d bole\u010dine je odvisna od tega, kako mo\u010dan je na\u0161 odpor zoper sedanji trenutek, to pa je spet odvisno od tega, kako mo\u010dno se istovetimo s svojim umom. Um si namre\u010d vedno prizadeva zanikovati sedanji trenutek in mu kar naprej uhaja. Z drugimi besedami, \u010dim bolj se istovetimo s svojim umom, tem bolj trpimo. Lahko pa bi rekli tudi takole: \u010dim bolj smo zmo\u017eni ceniti in sprejeti sedanji trenutek, tem bolj prosti smo bole\u010dine, trpljenja \u2013 in egovskega uma.<\/p>\n

In zakaj um tako mrzli\u010dno zanikuje ta zdaj<\/i> in se mu upira? Zato, ker brez \u010dasa, se pravi brez preteklosti in prihodnosti, ne more delovati in ohranjati nadzora nad stvarmi. Brez\u010dasni zdaj je zanj smrtna gro\u017enja. \u010cas in um sta pravzaprav nerazdru\u017ena prijatelja.<\/p>\n

Zamislite si Zemljo brez \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, poseljeno zgolj z \u017eivalmi in rastlinami. Bi imela \u0161e vedno preteklost in prihodnost? Bi lahko \u0161e vedno smiselno govorili o \u010dasu? Vpra\u0161anje \u00bbKoliko je ura? Ali \u00bbKaterega smo danes?\u00ab\u00ab – \u010de bi bil pa\u010d kdo, ki bi to lahko sploh vpra\u0161al \u2013 bi bilo povsem nesmiselno. Hrast ali orel bi se ob tak\u0161nem vpra\u0161anju samo namuznila. \u00bbKoliko, da je ura?\u00ab bi odvrnila. \u00bbUra je zdaj<\/i>, koliko pa? Saj ni ni\u010desar drugega kakor zdaj<\/i>, ali pa\u010d?\u00ab<\/p>\n

Res je: da bi lahko pre\u017eiveli na tem svetu, potrebujemo tako um kakor \u010das; toda te\u017eava je v tem, da to dvoje v nekem trenutku zavlada na\u0161emu \u017eivljenju, in tedaj se vse skupaj zaplete; tedaj se porodita bole\u010dina in trpljenje.<\/p>\n

Um ho\u010de imeti vse pod nadzorom, zato se nenehno trudi prikrivati sedanji trenutek s preteklostjo in prihodnostjo. Tako \u017eivljenjska sila in neskon\u010dna ustvarjalna mo\u010d Bitja, ki je nelo\u010dljivo povezano z zdaj\u0161njim trenutkom, ostajata pod pregrinjalom \u010dasa; na\u0161a prava narava je skrita za zaslonom \u010dasa. V umu pa se kopi\u010di \u010dedalje te\u017eje breme \u010dasa. Vsi ljudje je\u010dimo pod tem bremenom, hkrati pa mu dodajamo \u0161e novo te\u017eo, in sicer vsaki\u010d, ko se ne menimo za ta dragoceni zdaj<\/i> ali ga zanikujemo \u2013 ali pa ga zo\u017eujemo na sredstvo za dosego kakega prihodnjega trenutka, ki pa obstaja edinole v umu, nikdar v resni\u010dnosti. Breme \u010dasa, ki se tako kopi\u010di v \u010dlove\u0161kem umu,\u00a0 kolektivnem in posameznem, pa vsebuje tudi velikansko koli\u010dino bole\u010dine, ki se je ohranila iz preteklosti.<\/p>\n

\u010ce torej no\u010dete ve\u010d prizadevati bole\u010dine sebi in drugim, \u010de no\u010dete ve\u010d preteklim bole\u010dinam, ki vas \u0161e vedno razjedajo, dodajati novih, potlej ne ustvarjate ve\u010d \u010dasa, ali vsaj ne ve\u010d kot je potrebno, da bi bili kos prakti\u010dnim vidikom svojega \u017eivljenja. In kako ustvarjati \u010das? Zavedite se do svoje sr\u010dike, da je sedanji trenutek, zares vse kar imate; naj postane zdaj<\/i> poglavitna usmeritev va\u0161ega \u017eivljenja. Medtem,\u00a0 ko ste prej prebivali v \u010dasu in le ob\u010dasno in\u00a0 za kratek \u010das obiskovali ta zdaj<\/i>, odslej raj\u0161i bivajte v njem in le ob\u010dasno in za kratek \u010das obiskujte preteklost in prihodnost, kadar je to pa\u010d potrebno iz prakti\u010dnih razlogov. Vselej pritrdite sedanjemu trenutku, vedno bodite odprti zanj. Je lahko sploh \u0161e kaj bolj jalovega, bolj nesmiselnega od tega, da se v svoji notranjosti upiramo ne\u010demu, kaj \u017ee je? Kaj je lahko bolj nezdravo od tega, da se upiramo \u017eivljenju samemu, ki je zdaj in vedno samo zdaj? Prepustite se torej temu, kar\u00a0 je.<\/i> Pritrdite \u017eivljenju \u2013 in videli boste, kako bo za\u010delo delati za vas<\/i>, in ni\u010d ve\u010d proti vam.<\/p>\n

Sedanji trenutek je v\u010dasih, nesprejemljiv, neprijeten\u00a0 ali selo stra\u0161en.<\/span><\/i><\/p>\n

Je pa\u010d, kakr\u0161en je. Opazujte, kako ga um ozna\u010duje in kako to ozna\u010devanje, to nenehno razsojanje, povzro\u010da bole\u010dino in bridkost. \u010ce opazujete delovanje uma, tedaj izstopite iz njegove dejavnosti odpora in s tem dopustite sedanjemu\u00a0 trenutku, da se razgrne pred vami.<\/i> Tako boste okusili stanje notranje svobode, prostost od zunanjih okoli\u0161\u010din, stanje resni\u010dnega notranjega miru in spokoja. Potem samo glejte, kaj se bo zgodilo, in ukrepajte, \u010de je treba ali \u010de je mogo\u010de.<\/p>\n

Zatorej najprej sprejmite \u2013 nato ukrepajte. Karkoli \u017ee sedanji trenutek vsebuje, sprejmite ga, kakor da bi ga sami izbrali. Vselej delajte z njim, nikoli zoper njega. Naredite si ga za prijatelja in zaveznika, ne za sovra\u017enika. \u017divljenje se vam bo naravnost \u010dude\u017eno spremenilo.<\/p>\n

(povzetki, str. od 9 do 31)<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(Zalo\u017eba GANE\u0160) NAJVE\u010cJA OVIRA NA POTI K RAZSVETLJENJU Razsvetljenje \u2013 kaj je to? Neko\u010d je \u017eivel bera\u010d, ki je bil \u017ee dolgih trideset let posedal ob robu ceste. Nekakega dne je mimo pri\u0161el tujec. \u00bbLahko pogre\u0161ite kak\u0161en kovanec?\u00ab je zamomljal in samodejno stegnil\u00a0 svojo staro \u010depico proti njemu. \u00bbNi\u010desar vam nimam dati,\u00ab je odvrnil tujec.…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5929","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5929","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5929"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5929\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5995,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5929\/revisions\/5995"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5929"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5929"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5929"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}