{"id":5967,"date":"2014-06-02T10:01:30","date_gmt":"2014-06-02T10:01:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jivatma.si\/?p=5967"},"modified":"2014-06-09T06:39:57","modified_gmt":"2014-06-09T06:39:57","slug":"vec-o-nicholas-roerichu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/vec-o-nicholasu-roerichu\/","title":{"rendered":"Nicholas Roerich"},"content":{"rendered":"

\u00bbTam, kjer je mir, je kultura; Tam, kjer je kultura, je mir.\u00ab<\/b><\/p>\n

Temeljna misel svetovno znanega umetnika, filozofa, arheologa in pisatelja Nicholasa Roericha, dvakratnega nominiranca za Nobelovo nagrado za mir.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"roerich1\"<\/a>Nikolaj Konstantinovi\u010d Roerich se je rodil 9. oktobra 1874 v St. Petersburgu in je \u017ee kot otrok pokazal nadarjenost za razli\u010dne dejavnosti, \u0161e posebej pa je razvil talent za risanje. S svojim neutrudnim delovanjem je uspel hkrati do\u0161tudirati na Likovno Akademiji in \u00a0Univerzi v Skt. Petersburgu.<\/p>\n

Po zaklju\u010denem \u0161tudiju se je poro\u010dil z Eleno Ivanovna Shaposhnikovo. Helena Roerich je bila zelo izobra\u017eena \u017eenska, s katero sta delila skupna\u00a0 prizadevanja na vseh podro\u010djih raziskovanj ter se medsebojno navdihovala. Roerichova\u00a0 sta Indijo prvi\u010d obiskala v letu 1923 in sta se tam sre\u010devala z indijskimi znanstveniki, profesorji, slikarji in pisatelji. Leta 1928 se je dru\u017eina nastanila v dolini Kullu na pobo\u010djih Himalaje in zasnovala Urusvati himalajski raziskovalni in\u0161titut.
\nV naslednjem letu je na svojem potovanju v New York, ki je bilo namenjeno odprtju nove stavbe Roerichovega muzeja, Nicholas Roerich uresni\u010dil idejo, ki jo je snoval dolga leta.<\/p>\n

Ustvaril je mednarodno pogodbo, Roerichov pakt ter Prapor Miru. S tem, ko je Prapor preletel vse zgodovinske, izobra\u017eevalne, umetni\u0161ke in znanstvene ustanove, je potrdil, da imajo kulturni zakladi za vse ljudi trajno vrednost, kot skupna dedi\u0161\u010dina \u010dlove\u0161tva. Nicholas Roerich je bil na osnovi teh prizadevanj nominiran za Nobelovo nagrado za mir.<\/p>\n

Iskanje prefinjenosti in lepote je bilo za Roericha nekaj svetega. Verjel je, da se zemeljski templji in umetnine sicer lahko uni\u010dijo, da pa mi\u0161ljenje, ki jih je pripeljalo v obstoj, nikoli ne umre in ostaja del ve\u010dnega toka zavesti – \u010dlovekovih stremljenj, ki jih usmerja njegova volja in energija mi\u0161ljenja. Verjel je, da je mir na zemlji nujen predpogoj za pre\u017eivetje planeta in za trajen proces duhovne evolucije.<\/p>\n

Umrl je v Kullu, 13. decembra 1947.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"roerich2\"<\/a><\/p>\n

Tibet, Himalaja, 1933, Nicholas Roerich Museum, New York<\/p>\n

 <\/p>\n

\"roerich3\"<\/a><\/p>\n

Mati sveta, 1930, Nicholas Roerich Museum, New York<\/p>\n

Galerija slik : http:\/\/www.roerich.org\/<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbTam, kjer je mir, je kultura; Tam, kjer je kultura, je mir.\u00ab Temeljna misel svetovno znanega umetnika, filozofa, arheologa in pisatelja Nicholasa Roericha, dvakratnega nominiranca za Nobelovo nagrado za mir.   Nikolaj Konstantinovi\u010d Roerich se je rodil 9. oktobra 1874 v St. Petersburgu in je \u017ee kot otrok pokazal nadarjenost za razli\u010dne dejavnosti, \u0161e posebej…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5967","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5967","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5967"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5967\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6003,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5967\/revisions\/6003"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5967"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5967"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5967"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}