I.K. TAIMNI\u00a0 <\/b><\/p>\n
The Theosophical Publishing House Ltd., Adyar, Chennai (Madras) 600020 India<\/b><\/p>\n
London WCIB 3BU, GB; Wheaton, Illinois, USA<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
EVOLUCIJA V LU\u010cI OKULTIZMA<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ena najsijajnej\u0161ih in najplodovitej\u0161ih idej, ki jih je znanost dala dana\u0161njemu svetu, je ideja evolucije. Toda materialisti\u010dno nagnjenje, ki je znanstveno misel spremljalo od samega za\u010detka, je idejo zadr\u017ealo na stopnji polresnice in ji odvzelo pravi smisel in pomen v \u010dlove\u0161kem \u017eivljenju. \u0160ele okultna veda prina\u0161a tudi drugo polovico resnice, tako da postane ideja zares dinami\u010dna in lahko ogromno pripomore pri razumevanju \u017eivljenja in njegovih pojavov.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Temeljna ideja evolucije, kakr\u0161no nam daje znanost, je lahko umljiva. Evolucijsko teorijo je najprej postavil Darwin, da bi z njo razlo\u017eil veliko raznolikost vrst v \u017eivalskem svetu, toda kmalu so spoznali njeno uporabnost in jo raz\u0161irili tudi v druge smeri, saj je lahko osvetlila najrazli\u010dnej\u0161e pojave. Glavna misel te teorije je, da spremembe, ki so povzro\u010dile tako veliko raznovrstnost v \u017eivalskem svetu, ne obstajajo naklju\u010dno, na slepo sre\u010do, ampak so posledica naporov oblike, da bi se postopno prilagodila okolju, v katerega je postavljena. Oblike se \u0161e naprej nenehno spreminjajo, da bi se prilagodile posebnim pogojem, ki jih prina\u0161a s seboj spreminjajo\u010de se okolje; ve\u010dje in temeljitej\u0161e spremembe povzro\u010dajo nastanek razli\u010dnih rodov, medtem ko manj\u0161e in krajevne spremembe povzro\u010dajo veliko raznolikost vrst. Neprekinjeno spreminjanje oblik, ki so ga kot zakonitost odkrili v naravi, so torej razlo\u017eili z odvisnostjo teh oblik od po\u010dasi spreminjajo\u010dega se okolja. Tako je evolucijska teorija uvedla v red biolo\u0161ke pojave, s tem ko je pokazala, da \u0161tevilne razli\u010dne \u017eive oblike med seboj niso povezane, ampak da za spreminjanjem oblik deluje na\u010delo derivacije, ki oblike vse bolj prilagaja okolju, v katerem so se zna\u0161le. (str.18-19)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zato ni ni\u010d \u010dudnega, da je evolucija, kot jo obravnava in razlaga znanost, izredno neprivla\u010den predmet \u2013 stvar suhih dejstev, fosilov, izkopanih iz drobovja zemlje in sestavljenih v skelete –\u00a0 in da nam daje zelo pristranski, \u010de \u017ee ne popa\u010den pogled na dogajanje. Nasprotno pa je evolucija, kakor nam jo prikazuje okultizem, dinami\u010dna ideja, in bolj ko jo preu\u010dujemo, bolj nas o\u010dara. Pride trenutek, ko nam ta ideja da vpogled v vse procese v naravi, ki se dogajajo pred na\u0161imi o\u010dmi, in zlije v eno samo strnjeno celoto vsa dejstva in \u017eivljenjske pojave, ki jih poznamo. Ne osvetli samo preteklosti in sedanjosti, ampak nam dopusti tudi be\u017een pogled v prihodnost, in to ne samo, kar zadeva \u010dlove\u0161tvo, temve\u010d tudi nas kot posameznike. Poka\u017ee nam popolnost, ki jo bomo nekega dne dosegli, in tudi stopnje na tej lestvi, po kateri se bomo dvigali k popolnosti. Dejansko najpomembnej\u0161a zna\u010dilnost tega okultnega pogleda na evolucijo ni intelektualni vpogled, ki ga dobimo v delovanje narave, ampak gotovost, ki nam jo daje glede na\u0161e kon\u010dne zmage nad na\u0161imi te\u017eavami, nepopolnostmi in omejitvami. S tem nam je omogo\u010deno, da znanstveno obravnavamo celoten problem samokultiviranja ter razvijemo svoje mo\u010di in sposobnosti s prav tolik\u0161nim zaupanjem, kot ga ima znanstvenik, ki dela v laboratoriju. (str.20)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Drugi temeljni nauk okultizma je, da je na\u0161e oson\u010dje, ki je prostran oder evolucije, po svoji zgradbi sedmeroplastno \u2013 fizi\u010dni svet (ki ga lahko zaznavamo s \u010dutili) je prepojen s \u0161estimi drugimi svetovi vedno subtilnej\u0161e materije. V teozofski literaturi pravimo tem svetovom ravni in smo jim dali \u010disto posebna imena. Svet, ki je najbli\u017eji fizi\u010dnemu in pridemo vanj v spanju in po smrti, se imenuje astralna raven in je povezan z na\u0161imi ob\u010dutji, \u017eeljami in \u010dustvi. Naslednji vi\u0161ji svet, v katerem prebijemo najve\u010dji del \u010dasa med dvema inkarnacijama, se imenuje mentalna ali miselna raven in je povezan z na\u0161imi mislimi. Zatem pridejo tele ravni: budi\u010dna, atmi\u010dna, anupadaka in adi. Te so povezane z na\u0161im duhovnim in ve\u010dnim bitjem in so vir najvi\u0161jega \u010dlovekovega duhovnega znanja in mo\u010di. (str.22)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
CELOTNA ZGRADBA \u010cLOVEKA<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prvo, kar opazimo, \u010de gremo z obrobja proti sredi\u0161\u010du, je to, da postajajo vehikli vse manj materialni, medtem ko zavest vse bolj prevladuje. Po okultni doktrini izhaja ves son\u010dni sistem iz zavesti son\u010dnega Logosa, je na njej osnovan, manifestacija ali izra\u017eanje na zapovrstnih ravneh pa pomeni vedno ve\u010djo materializacijo njegovega \u017divljenja ter zapiranje njegove zavesti v vedno gostej\u0161e koprene. Ko se zavest spu\u0161\u010da z ravni na raven, postopno izgublja svoje mo\u010di in atribute, in na najzunajnej\u0161i fizi\u010dni ravni so njene omejitve najve\u010dje. Zato je jasno, da morajo tedaj, ko se proces spu\u0161\u010danja obrne in se zavest za\u010dne vra\u010dati v notranjost (kot na primer pri jogi), te omejitve druga za drugo odpasti; zavest naj bi bila sposobna delovati vedno svobodneje \u2013 pribli\u017eujo\u010d se neomejenemu in nepogojenemu sijaju bo\u017eanske zavesti. Tako izginjanje omejitev in zameglitve do\u017eivlja jogi, ko prena\u0161a sredi\u0161\u010de svoje zavesti z ene ravni na drugo in se pribli\u017euje viru vse zavesti. Tega se je potrebno zavedati, kajti ko \u017eivimo na fizi\u010dni ravni, zavzeti z njenimi minljivimi in sorazmerno pustimi pojavi, se nam le-ti zdijo zanimivi in \u017eivahni, medtem ko se nam resni\u010dnost vi\u0161jih ravni zdi meglena in nestvarna in zato neprivla\u010dna. Bojimo se izgubiti stik s fizi\u010dno ravnjo, se odre\u010di njenim minljivim radostim, ne zavedajo\u010d se, da je fizi\u010dna raven najdolgo\u010dasnej\u0161a od vseh, \u017eivljenje na njej pa izkrivljen in \u017ealosten odsev nepredstavljivega sijaja vi\u0161jih obmo\u010dij duha. (str.33-34)<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oglejmo si zdaj te tri sestavne dele komponente na\u0161e notranje zgradbe. Osebnost je tista obi\u010dajna, omejena \u010dlove\u0161ka zavest, ki deluje v fizi\u010dnem, astralnem in ni\u017ejem mentalnem telesu. Ker so vsi trije vehikli za\u010dasni in nastanejo na novo v vsaki inkarnaciji, je osebnost o\u010ditno za\u010dasna manifestacija ali izraz, ki se razgradi in izgine, ko so med umikanjem zavesti po smrti uni\u010dena vsa tri telesa, eno za drugim. \u010ceprav je zavest, ki deluje v osebnosti, \u017earek bo\u017eanske zavesti, se \u2013 zaradi omejitev in utvar na ni\u017ejih ravneh \u2013 spomin na bo\u017eansko poreklo izgubi in tako nastane entiteta, ki se ima za neodvisno in lo\u010deno od drugih. Ta entiteta se nekaj let giblje na odru sveta, po smrti fizi\u010dnega telesa se umakne na subtilnej\u0161e ravni, in po dalj\u0161em ali kraj\u0161em \u010dasu na teh ravneh se dokon\u010dno razgradi in izgine za vedno. Ljudje se istovetijo s to iluzorno entiteto, ostajajo zatopljeni v svoje majhne interese, pozabljajo\u010d svojo ve\u010djo usodo in mnogo sijajnej\u0161e \u017eivljenje, ki se skriva za masko osebnosti. Malo\u0161tevilni, ki so iluzijo spregledali, se podajo na pot, ki jih pripelje do spoznanja njihove bo\u017eanske narave in jim omogo\u010di, da uporabijo osebnost kot orodje svojega Vi\u0161jega Jaza. Velika ve\u010dina pa se rodi, \u017eivi in umre v tej iluziji, vedno znova, ne zavedajo\u010d se svoje resni\u010dne narave-kakor ro\u017ee na polju ali ptice v gozdu. (str.37)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
SAMOKULTURA – ZNANOST<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ena izmed zna\u010dilnih potez dana\u0161njega \u010dasa je pomanjkanje pravega razumevanja \u010dlovekove narave. O vesolju sku\u0161a \u010dlovek zvedeti vse. Z gotovostjo lahko pove, iz \u010desa so zvezde, oddaljene milijone kilometrov. Temeljito pozna zgradbo atomov in molekul. Toda o sebi ne ve ni\u010desar, \u0161e bolj osupljivo pa je, da je voljan \u017eiveti svoje \u017eivljenje, ne da bi se ubadal z vpra\u0161anji, od kod je, kaj v resnici je, zakaj je na tem svetu in kam bo \u0161el po smrti. Res je presunljivo, da velika ve\u010dina ljudi o\u010ditno pre\u017eivi vse \u017eivljenje, ne da bi si kdaj zastavila taka naravna vpra\u0161anja ali sploh vedela, da obstajajo. (str.44)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zato oblikovanje zna\u010daja, in to v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede, ni ni\u010d drugega kot spravljanje na dan iz najbolj skritih globin na\u0161e bo\u017eanske narave vseh tistih lastnosti, ki \u017ee obstajajo v latentni obliki, in vztrajno pribli\u017eevanje na\u0161e nepopolne narave k tisti bo\u017eanski popolnosti, ki vsebuje vse te lastnosti v harmoni\u010dni in uravnote\u017eeni celovitosti. \u010ce je oblikovanje zna\u010daja znanost, bi ga gotovo mogli izvajati sistemati\u010dno in znanstveno. Sistemati\u010dno lahko delamo, ker vemo, kaj moramo storiti in kako, saj so nam potrebno znanje posredovali adepti okultizma. Tudi znanstvene metode lahko uporabimo, ker je razvoj lastnosti naravni proces, ki mu vladajo zakoni, prav tako nespremenljivi kot so zakoni, ki vladajo fizi\u010dnemu svetu. (str.50)<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Med aspiranti v Indiji vlada velika zmeda glede nalog in delovanja fizi\u010dnega telesa ter vpra\u0161anja, kako z njim pravilno ravnati. Medtem ko mu nekateri posve\u010dajo preve\u010d pozornosti in napihujejo nepomembne stvari, ga drugi povsem zapostavljajo zaradi zmotnega mnenja, da je \u017eivljenje na fizi\u010dni ravni maja (maya) in zato naj ne bi bilo pomembno, kako \u017eivimo in s telesom ravnamo. Pravilen odnos do fizi\u010dnega telesa je, da ga imamo za orodje du\u0161e, s katerim deluje na fizi\u010dni ravni. To je \u017eivo orodje ali in\u0161trument in ne nekak\u0161en ne\u010dute\u010d stroj, in ima zato svoje dolo\u010dene te\u017enje. Orodje, ki ga uporabljamo za kakr\u0161no koli delo, mora biti vedno v dobrem stanju, zanj je treba skrbeti in ga izbolj\u0161evati, razvijati, tako da je sposobno naju\u010dinkoviteje opravljati posebne naloge. Glasbenik, ki zanemarja svojo violino in jo pusti razgla\u0161eno, je ravno tako nespameten kot tisti, ki se po nepotrebnem pretirano vznemirja in zapravlja \u010das in energijo, da bi jo polep\u0161al. (str. 58-59)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Iz povedanega sledi, da je \u010dlovek, ki je dovolj mo\u010dan, da ostane v tem pomenu neprizadet in neodvisen, \u010deprav \u017eivi sredi stvari, ki povzro\u010dajo ugodje ali neugodje, pravi vairagi; <\/i>vairagi ni tisti, ki se boji zaplesti v zanke \u017eelja in se vzvi\u0161eno dr\u017ei ob strani. Prej ali slej bo tudi tak \u010dlovek moral stopiti na plan in se sredi sku\u0161njav nau\u010diti, da jim bo kos. Vendar je tak\u0161na \u0161ola primerna le za tiste, ki so si \u017ee pridobili dovolj mo\u010di in znajo \u017eeljo obvladati. Za za\u010detnika, ki se bori proti dolo\u010deni \u017eelji oziroma slabosti, pa bo la\u017eje, \u010de odide iz okolja, ki je polno sku\u0161njave, dokler ne bo dovolj mo\u010dan, da se ji upre. Pijanec, ki je v dru\u017ebi ljudi, vdanih pija\u010di, bo zelo te\u017eko opustil slabo navado, zato je prav, \u010de se na za\u010detku preseli v \u010disto in trezno okolje. Toda svoje \u017eelje \u0161e ni premagal, dokler se ne more neprizadeto sprehajati med pivci sredi privla\u010dnosti dana\u0161njih to\u010dilnic. (str. 74-75)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bistveno istost mo\u010di \u017eelje in mo\u010di volje nam poka\u017eeta dve dejstvi. Prvi\u010d, obe nosita v sebi mo\u010d uresni\u010ditve. Karkoli si \u017eelimo, lahko dobimo, \u010deprav ne vedno takoj. V trenutku, ko se sre\u010damo z nekim objektom in si ga za\u017eelimo, se nam ta za\u010dne pribli\u017eevati, privla\u010dnost pa je sorazmerna mo\u010di \u017eelje. \u010ce je \u017eelja dovolj mo\u010dna in so okoli\u0161\u010dine ugodne, lahko predmet takoj dobimo. Toda celo tedaj, \u010de so okoli\u0161\u010dine neugodne ali \u010de je predmet tak\u0161ne narave, da ga je mogo\u010de dobiti le z dolgotrajnimi napori, se privla\u010devanje za\u010dne v trenutku, ko za\u010dnemo \u017eeleti, in samo vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj se nam bo \u017eelja izpolnila. Poglejmo si nekaj primerov. Recimo, da \u017eelim poslu\u0161ati dobro glasbo. Samo radio moram vklju\u010diti in \u017eelja je izpolnjena. Toda recimo, da \u017eelim postati zelo bogat. Tedaj bom moral prijeti za delo, \u017ertvovati lagodje in zabavo, var\u010dno gospodariti \u2013 in \u010de imam za to kaj sposobnosti, si bom s\u010dasoma nakopi\u010dil bogastvo in uresni\u010dil svojo ambicijo v tem \u017eivljenju. \u010ce pa umrem ali mi je kako druga\u010de onemogo\u010deno, da bi izpolnil ambicijo, se bom v naslednjem \u017eivljenju rodil z ve\u010djo sposobnostjo v tej smeri ter v ugodnej\u0161ih okoli\u0161\u010dinah, tako da bom dosegel \u017eeleni cilj. Toda denimo, da si namesto takih minljivih stvari \u017eelim spoznanje, razsvetljenje. Seveda, to ni \u017eelja, ki bi si jo bilo mogo\u010de takoj izpolniti. Truditi se bom moral ve\u010d \u017eivljenj, si postopno izdelati \u010dist in mo\u010dan zna\u010daj, podrediti svojo ni\u017ejo naravo, po\u010dasi, \u017eivljenje za \u017eivljenjem odpirati vse svoje bo\u017eanske zmo\u017enosti, in \u010de bom imel potrebno mo\u010d \u017eelje in vztrajnosti, se bom nekega dne zna\u0161el na vrhu gore \u2013 razsvetljen in svoboden. Tako vidimo, da je v \u017eelji enaka neustavljiva mo\u010d uresni\u010ditve, kot jo pripisujejo \u010dlovekovi volji. (str. 76)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
OBVLADOVANJE, \u010cI\u0160\u010cENJE IN KULTIVIRANJE \u010cUSTEV<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri pridobivanju nadzora nad astralnim telesom nam bo zelo pomagalo, \u010de bomo razumeli nekaj dejstev. Najprej je treba poudariti, da si nadzor nad svojo \u010dustveno naravo lahko pridobimo le v okoli\u0161\u010dinah, iz katerih bi sicer radi pobegnili. Samo v pogojih stresa in pritiska si lahko pridobimo tisto zavestno premo\u010d nad svojo ni\u017ejo naravo, ki je predpogoj za duhovni razvoj. Samo \u010de \u017eivimo sredi objektov, ki privla\u010dijo, lahko razvijemo vairagjo (vairagyo). Samo \u010de moramo \u017eiveti z ljudmi, ki nas ne marajo, nas zavirajo ali celo sovra\u017eijo, lahko razvijemo tisto plemenito, vzvi\u0161eno potrpe\u017eljivost in mirnost, ki je znak obvladanja ni\u017ejega jaza. Lahko je biti miren in obvladan, \u010de smo v okoli\u0161\u010dinah, kjer na\u0161e potrpljenje ni na preizku\u0161nji. Toda samo tisti, ki lahko ostane miren in nedotaknjen v najte\u017ejih okoli\u0161\u010dinah, je lahko gospodar svoje ni\u017eje narave. (str. 84-85)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko obravnavamo splo\u0161na na\u010dela za obvladovanje astralnega telesa, je potrebno opozoriti tudi na nevarnosti zatiranja. Novej\u0161e raziskave v psihoanalizi so pokazale \u0161kodljive u\u010dinke zatiranja \u010dustev in \u017eelja, zato je prav, da se tisti, ki bi radi imeli nadzor nad njimi, seznanijo z glavnimi izsledki teh raziskav. Ne bomo se spu\u0161\u010dali v podrobnosti, ampak bomo le na kratko podali osnovne pojme o nevarnosti zatiranja \u010dustev in \u017eelja.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rezultati, ki so jih dobili raziskovalci na tem podro\u010dju ka\u017eejo, da gre sleherna zatrta \u017eelja in \u010dustvo v podzavestni del uma, kjer poraja in hrani nekatere patolo\u0161ke simptome, ki na zunaj niso videti, da bi imeli kakr\u0161no koli zvezo z zatrtim \u010dustvom. Tak\u0161nim simptomom ali skupini simptomov pravimo “kompleksi”. Ti kompleksi so pomemben dejavnik v \u010dustvenem, miselnem in celo fizi\u010dnem \u017eivljenju osebe ter mo\u010dno vplivajo na njeno vedenje in ravnanje, ne da bi se oseba tega zavedala. Psihoanalitiki so na\u0161li metodo, s katero razre\u0161ujejo take komplekse, in ko iz psihe odstranijo nenaravne napetosti, jo vrnejo v normalno in zdravo stanje.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S teorijami psihoanalitikov se lahko strinjamo ali ne, toda vedeti moramo, da so \u010dustva in \u017eelje psihi\u010dna energija;\u00a0 po zakonu o ohranitvi energije pa energije ni mo\u010d uni\u010diti, lahko jo samo pretvarjamo iz oblike v obliko. Energije, ki smo jo ustvarili, torej ne moremo uni\u010diti, lahko pa ji dolo\u010dimo obliko. Ko \u017eeljo in \u010dustvo zatremo, ostane pritok energije nedotaknjen, le preusmeri se v podzavestni um, kjer lahko dobi razli\u010dne neza\u017eelene oblike, ki nazadnje privrejo na dan. \u010ce imamo vodovodno cev brez pipe in ho\u010demo zaustaviti pritok vode, nam ne bo kaj prida koristilo, \u010de bomo konec cevi potisnili v zemljo. Voda bo \u0161e naprej pritekala in prej ali slej kaoti\u010dno, z blatom in umazanijo, dosegla povr\u0161je. Cev moramo ali zama\u0161iti in s tem vodo zaustaviti ali pa vodo koristno uporabimo \u2013 speljemo jo, na primer, na vrt, da pospe\u0161i rast. (str.86-87)<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
I.K. TAIMNI\u00a0 The Theosophical Publishing House Ltd., Adyar, Chennai (Madras) 600020 India London WCIB 3BU, GB; Wheaton, Illinois, USA \u00a0 \u00a0 EVOLUCIJA V LU\u010cI OKULTIZMA \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ena najsijajnej\u0161ih in najplodovitej\u0161ih idej, ki jih je znanost dala dana\u0161njemu svetu, je ideja evolucije. Toda materialisti\u010dno nagnjenje, ki je znanstveno misel spremljalo od samega za\u010detka, je idejo…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5988","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5988","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5988"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5988\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5991,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5988\/revisions\/5991"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5988"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5988"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}