{"id":6017,"date":"2014-06-20T06:54:56","date_gmt":"2014-06-20T06:54:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jivatma.si\/?p=6017"},"modified":"2014-06-26T08:39:10","modified_gmt":"2014-06-26T08:39:10","slug":"veda-o-jogi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/veda-o-jogi\/","title":{"rendered":"Veda o jogi"},"content":{"rendered":"

\u00a0 I.K. TAIMNI<\/strong><\/p>\n

Zalo\u017eba Bele, Dobletina 6, Nazarje<\/strong><\/p>\n

Veliko razmi\u0161ljajo\u010dih ljudi na Vzhodu in Zahodu resni\u010dno zanima joga. To je povsem \"I.K.Taimni\"<\/a>razumljivo, ker \u010dlovek, ki se je za\u010del spra\u0161evati o \u017eivljenju in njegovem globjem smislu, \u017eeli za svoje duhovne potrebe nekaj bolj dolo\u010denega in oprijemljivega kakor zgolj obljubo nebe\u0161kih radosti in “ve\u010dno \u017eivljenje” po kratkem in mrzli\u010dnem bivanju na tem planetu. Tisti, ki so izgubili vero v ideale ortodoksnih religij, \u0161e vedno \u010dutijo, da njihovo \u017eivljenje ni zgolj nepomemben in prehoden pojav v Naravi, se obra\u010dajo k filozofiji joge, da bi re\u0161ili probleme v zvezi s svojim “notranjim \u017eivljenjem”.<\/p>\n

Ljudje, ki se odlo\u010dijo za \u0161tudij joge zato, da bi uspe\u0161neje re\u0161evali svoje probleme, bodo po vsej verjetnosti naleteli na resne te\u017eave. Filozofija se jim bo nemara zdela zanimiva, celo zelo privla\u010dna, vendar pa vse preve\u010d zavita v skrivnost in nerazumljive besede, da bi lahko imela kakr\u0161nokoli prakti\u010dno vrednost v njihovem \u017eivljenju. Kajti ni je teme, ki bi bila tako zelo zavita v skrivnost kakor joga in o kateri lahko napi\u0161e\u0161, karkoli \u017eeli\u0161, ne da bi ti kdo lahko dokazal, da nima\u0161 prav. Do neke mere je sama narava joge razlog za to skrivnost in tema\u010dno ozadje, ki jo obdaja. Jogijska filozofija se ukvarja z nekaterimi najve\u010djimi skrivnostmi \u017eivljenja in vesolja, zato je tudi neizogibno povezana s tem vzdu\u0161jem globoke skrivnosti. Toda precej\u0161nji del joge se zdi zapleten predvsem zato, ker ni medsebojne povezave med razli\u010dnimi \u0161olami in nekaterimi dejstvi, s katerimi naj bi bil seznanjen normalno izobra\u017een \u010dlovek, ne pa zato, ker bi bila snov sama po sebi tako zamotana in te\u017eka. \u010ce u\u010denec prou\u010duje nauk joge v lu\u010di starega in sodobnega pojmovanja, mu ga bo veliko la\u017ee ceniti in razumeti. Odkritja na podro\u010dju znanosti so u\u010dencu \u0161e zlasti v pomo\u010d in mu pomagajo razumeti nekatera dejstva jogijskega \u017eivljenja, kajti med zakoni vi\u0161jega \u017eivljenja in tistega na fizi\u010dni ravni obstaja nek analogen odnos, ki ga ima v mislih znana okultna maksima: “Tako kot zgoraj, tako tudi spodaj.” (str.1-2)<\/p>\n

Namen te knjige je resnemu u\u010dencu joge dati jasno predstavo osnovnih tehnik joge v jeziku, ki ga bo razumel. Joge ne podaja z nobenega posebnega zornega kota ali na osnovi kake posebne filozofske \u0161ole. Tisti, ki bodo preu\u010devali to knjigo, bodo ugotovili, da je ta znanost znanosti po svoji naravi preobse\u017ena in po svojem nauku pregloboka, da bi jo bilo mogo\u010de stla\u010diti v okvir kakr\u0161nekoli stare ali sodobne filozofije. Stoji lo\u010deno od drugih, kot veda, ki sloni na ve\u010dnih zakonih vi\u0161jega \u017eivljenja in ne potrebuje podpore nobene druge znanosti ali filozofskega sistema. Njene resnice slonijo na izku\u0161njah in poskusih nepretrgane vrste mistikov, okultistov in modrecev, ki so jih sami ugotovili in jim bili pri\u010da skozi stoletja. \u010ceprav so \u017ee sku\u0161ali razlo\u017eiti u\u010denje joge na bolj racionalni osnovi, zato da bi ga u\u010denci la\u017ee dojeli, niso mogli prav ni\u010desar dokazati v prakti\u010dnem pogledu. Dejstev vi\u0161je joge ni mogo\u010de ne dokazati in ne pokazati. Nana\u0161ajo se na intuicijo in ne na razum. (str.3)<\/p>\n

Na podro\u010dju osnovne literature o jogi so Patanjd\u017ealijeve Sutre o jogi gotovo najbolj primerno in koristno branje. V svojih 196 sutrah je avtor skr\u010dil osnovno filozofijo in tehniko joge na pre\u010dudovito strnjen in sistemati\u010den na\u010din. U\u010dencu, ki knjigo prebira prvi\u010d ali le povr\u0161no, se utegne postopek zdeti nekoliko nenavaden in neurejen, toda \u010de bo prebiral bolj natan\u010dno in poglobljeno, bo odkril racionalno osnovo celotnega postopka. Naslednji povzetek bo pokazal, da je ves pristop skrajno preudaren. (str.4)<\/p>\n

\n

Obi\u010dajno se podobna razprava v sanskrtu pri\u010dne s sutro, ki nekako napove obravnavano temo. V tej razpravi gre za razlago, predstavitev joge. Avtor nikakor ne trdi, da je on tisti, ki je odkril to vedo, pa\u010d pa tolma\u010d, ki v nekaj sutrah posku\u0161a strniti tisti bistvo znanja te vede, ki ga u\u010denec ali iskalec mora poznati. O Patanjd\u017ealiju je zelo malo znanega. \u010ceprav o njem nimamo podatkov, ki bi jim lahko rekli zgodovinsko zanesljivi, pa po okultnem izro\u010dilu vemo, da je to ista oseba, ki jo poznamo kot Govinda Yogi in ki je vpeljal \u0160amkara\u010darjo v jogijsko znanost. Iz mojstrske razlage joge v Sutrah o jogi je popolnoma jasno, da je bil velik jogi, ki je poznal prav vse plati joge vklju\u010dno z njeno prakti\u010dno tehniko. (str. 10)<\/p>\n

\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tisti, ki so pisali te razprave, so bili vodilni duhovi svojega \u010dasa, obvladali so snov, o kateri so pisali, kakor tudi jezik, v katerem so napisane. Pri njihovem na\u010dinu podajanja ne more biti napake. Toda s \u010dasom lahko pride do nekaterih bistvenih sprememb v zvezi s pomenom besed in miselnimi vzorci tistih, ki te razprave prou\u010dujejo. In prav zaradi tega lahko pride do pre\u0161tevilnih nesporazumov in napa\u010dnih razlag nekaterih suter. Tam, kjer gre zgolj za razpravo filozofske ali religiozne narave, tak\u0161en nesporazum morda niti ne bi toliko pomenil, ko pa gre za besedila \u010disto tehni\u010dne in prakti\u010dne narave, kot so Sutre o jogi, pa lahko povzro\u010di zelo hude zaplete in celo resne nevarnosti. (str.12)<\/p>\n

\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce se povrnemo k bistvenim pogojem za uspeh, je popolnoma o\u010ditno, zakaj je treba vaje opravljati nenehno in dolgo \u010dasa. Narava sprememb, ki jih je treba izpeljati v na\u0161em zna\u010daju, umu in vehiklih, je tak\u0161na, da ne moremo pri\u010dakovati ve\u010djih izbolj\u0161av, \u010de teh vaj ne bomo opravljali nepretrgoma dalj \u010dasa. Naravo je treba popolnoma spremeniti, sprememba pa je tako korenita, da moramo biti pripravljeni nadaljevati toliko \u010dasa, da bo izpeljana do konca. Tistega, ki je pripravljen hoditi po tej poti, to o\u010darljivo opravilo tako prevzame in ima v resnici toliko opravka, da ga sploh ne utegne skrbeti, kdaj bo pri\u0161el na cilj. \u010ce pa se nam vse to le vle\u010de in se nenehno spra\u0161ujemo, kdaj bomo uspeli, je to zanesljiv znak pomanjkanja pravega zanimanja in kaj nevaren znak. (str. 30)<\/p>\n

\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mnoge spremembe v na\u0161em umu in zna\u010daju vklju\u010dujejo tudi nekatere spremembe v razli\u010dnih vehiklih in prav te procese, ki so zares snovni, je treba izpeljati skoraj do konca, \u010de naj potlej ostanejo prakti\u010dno nespremenljivi. Celo v obi\u010dajnem \u017eivljenju je tak\u0161na kontinuiteta pomembna za ve\u010dino po\u010detij. De\u010dek, ki \u017eeli postati mo\u010dan in mi\u0161i\u010dast, mora redno vaditi. \u010ce \u0161e tako marljivo vadi, a vadbo od \u010dasa do \u010dasa opu\u0161\u010da, ne bo veliko napredoval. Nenehno in vztrajno urjenje je skrivnost uspeha pri vseh takih po\u010detjih. Tudi \u010de urjenje prekinemo, dose\u017eemo dolo\u010den uspeh in to je bolje kot ni\u010d, ker s tem ustvarimo ugodne samskare in okrepimo svoje nagnjenje do ne\u010desa. Toda ko se resno pri\u010dnemo ukvarjati z jogo, je redno urjenje bistvenega pomena, in vsako novo tehniko, ki se je lotimo, je treba vaditi toliko \u010dasa, dokler je popolnoma ne obvladamo. (str. 31)<\/p>\n

\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po tem, kar smo povedali, je jasno, da se jogijski ideal povsem razlikuje od ideala ortodoksnih religij. Pri slednjem se predpisuje posebno \u017eivljenje in obna\u0161anje, in \u010de se pripadnik dolo\u010dene religije obna\u0161a tako, kot to predpisuje njegova vera, pri\u010dakuje, da bo po razpadu fizi\u010dnega telesa \u017eivel v nadfizi\u010dnem svetu, kjer bo dele\u017een vseh mogo\u010dih radosti in sre\u010de. Nebesa raznih religij se morda med seboj razlikujejo glede na u\u017eitke, ki jih obetajo, toda osnovna ideja je ista, tj.\u00a0 da\u00a0 bo dolo\u010den na\u010din \u017eivljenja, kjer je treba upo\u0161tevati dolo\u010dene dol\u017enosti in moralna merila, zagotovil sre\u010dno \u017eivljenje po smrti.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Jogijska filozofija ne zanika obstoja nebes in pekla, vendar pa pred jogija postavlja dose\u017eek, pri katerem ni prostora za u\u017eitke in radosti \u017eivljenja v nebesih, ker so le za\u010dasni in so plod utvare. Radosti nebe\u0161kega sveta niso ni\u010d v primerjavi z bla\u017eenostjo in mo\u010dmi, ki si jih jogi pridobi, ko njegova zavest preide na \u0161e vi\u0161je ravni obstoja. In ko se pribli\u017euje kon\u010dnemu cilju, se mora odpovedati celo tem transcendentnim stanjem. Sleherno mo\u010d in u\u017eitek, ki se porodita pri stiku s prakriti in ki ju ni v Jazu ter jogiju ne pomagata k samoobvladovanju, pri\u0161tevamo k anusavrika vi\u0161aji.<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poudariti je treba, da ni ob\u010dutek u\u017eitka ob stiku z vi\u0161ajami tisti, ki tvori tri\u0161no. V stiku s \u010dutnimi predmeti marsikdaj nujno pride do ob\u010dutka ugodja. Kadar zavest deluje na vi\u0161jih ravneh prek finej\u0161ih vehiklov, je ob\u010dutek bla\u017eenosti naravni neizogibni spremljevalec, vendar pa raga ne vklju\u010duje tega ob\u010dutka ugodja. Privla\u010dnost in njena posledica navezanost sta vzrok na\u0161ega su\u017eenjstva, zato ga je treba uni\u010diti z urjenjem vairagje. (str. 35-36)<\/p>\n

\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 I.K. TAIMNI Zalo\u017eba Bele, Dobletina 6, Nazarje Veliko razmi\u0161ljajo\u010dih ljudi na Vzhodu in Zahodu resni\u010dno zanima joga. To je povsem razumljivo, ker \u010dlovek, ki se je za\u010del spra\u0161evati o \u017eivljenju in njegovem globjem smislu, \u017eeli za svoje duhovne potrebe nekaj bolj dolo\u010denega in oprijemljivega kakor zgolj obljubo nebe\u0161kih radosti in “ve\u010dno \u017eivljenje” po kratkem…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6017","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6017","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6017"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6017\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6019,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6017\/revisions\/6019"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6017"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6017"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}