JIDDU KRISHNAMURTI<\/b><\/p>\n
Zalo\u017eba Didakta, Radovljica<\/b><\/p>\n
Na vpra\u0161anje ali je ali ni boga, ali resnice ali resni\u010dnosti, ali kakorkoli to \u017eelite imenovati, ni nikoli mogo\u010de dobiti odgovora iz knjig, od duhovnikov, filozofov ali odre\u0161enikov. Nih\u010de in ni\u010d ne more odgovoriti na to vpra\u0161anje razen vas samih in zato morate sebe poznati. Nezrelost je samo v popolnem nepoznavanju sebe. Sebe razumeti je za\u010detek modrosti. (str.9)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vse zunanje oblike spremembe, ki so jih prinesle vojne, revolucije, reformacije, zakoni in ideologije, niso osnovno naravo \u010dloveka in zato tudi dru\u017ebe popolnoma ni\u010d spremenile. Kot \u010dlove\u0161ka bitja, ki \u017eivimo v tem po\u0161astno grdem svetu, se vpra\u0161ajmo, ali je lahko dru\u017ebe, ki sloni na tekmovalnosti, krutosti in strahu, sploh kdaj konec? Ne kot intelektualnega koncepta ne kot upanja, temve\u010d kot resni\u010dnega dejstva, tako da se ustvari sve\u017e, nov in nedol\u017een um, ki lahko prinese popolnoma druga\u010den svet. Mislim, da se to lahko zgodi samo, \u010de vsak od nas spozna osrednje dejstvo, da smo mi kot posamezniki, kot \u010dlove\u0161ka bitja ne glede na to, v katerem delu sveta pa\u010d po naklju\u010dju \u017eivimo, ali kateri kulturi slu\u010dajno pripadamo, popolnoma odgovorni za celotno stanje sveta. ( str.11)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najte\u017eja stvar na svetu je gledati nekaj enostavno. Ker so na\u0161i umi zelo zapleteni, smo izgubili kvaliteto preprostosti. Ne mislim na preprostost obleke in hrane, tako da bi nosili ledveno ogrinjalo ali potolkli rekord pri postenju ali kak\u0161en drug nezrel nesmisel, ki jih gojijo svetniki, temve\u010d preprostost, ki lahko naravnost, brez strahu jasno gleda stvari \u2013 ki nas lahko brez izkrivljenja gleda tak\u0161ne, kot dejansko smo \u2013 ki re\u010de, ko la\u017eemo, da la\u017eemo in tega ne prikriva ali od tega be\u017ei. (str.21)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako to, da be\u017eimo od dejanskega stanja. Bojimo se smrti \u2013 to dajem zgolj za primer \u2013 in da bi prikrili dejstvo smrti, iznajdemo razli\u010dne teorije, upanja, verovanja, toda dejstvo je \u0161e vedno tu. Da bi razumeli dejstvo, ga moramo gledati in ne od njega pobegniti. Ve\u010dina se nas boji \u017eivljenja enako kot smrti. Bojimo se za svojo dru\u017eino, bojimo se javnega mnenja, izgube slu\u017ebe, svoje varnosti in mnogih drugih stvari. Preprosto dejstvo je, da smo prestra\u0161eni in ne, da se bojimo tega ali onega. Torej, zakaj se ne moremo soo\u010diti s tem dejstvom?<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Z dejstvom se lahko soo\u010dite samo v sedanjosti, in \u010de nikoli ne dopustite, da bi bila sedanjost, ker iz nje vedno be\u017eite, se mogo\u010de nikoli ne boste z njim soo\u010dili. Ker smo razvili celotno mre\u017eo pobegov, smo ujeti v navado be\u017eanja. (str.24-25)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pozornost ni enaka stvar, kot je koncentracija. Koncentracija je izklju\u010ditev; pozornost, ki je totalno zavedanje, ne izklju\u010duje ni\u010desar. Zdi se mi, da se nas ve\u010dina ne zaveda o \u010dem govorimo, niti na\u0161ega okolja, barv okrog nas, ljudi, oblike dreves, oblakov, gibanja vode. Morda se zato objektivno ne zavedamo, ker se toliko ukvarjamo s seboj, s svojimi lastnimi majhnimi problemi, svojimi idejami, svojimi lastnimi zadovoljstvi, opravili in ambicijami. Pa vendar o zavedanju veliko govorimo. Neko\u010d sem z avtomobilom potoval po Indiji. \u0160ofer je vozil jaz pa sem sedel zraven njega. Za nam so trije gospodje, ki so zelo napeto razpravljali o zavedanju in mi o njem postavljali vpra\u0161anja. Na nesre\u010do je \u0161ofer za trenutek pogledal drugam in povozil kozo, toda trije gospodje so se \u0161e vedno pogovarjali o zavedanju \u2013 in se niso popolnoma ni\u010d zavedali, da so se peljali \u010dez kozo. Ko sem te gospode, ki so posku\u0161ali biti zavestni, opozoril na pomanjkljivo pozornost, so bili zelo presene\u010deni.(28-29)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razumeti u\u017eitek ne pomeni, da ga zanikamo. Mi ga ne obsojamo ali govorimo, da je to prav ali narobe, toda \u010de ga zasledujemo, ga zasledujemo z odprtimi o\u010dmi, zavedajo\u010d se, da mora um, ki ves \u010das i\u0161\u010de u\u017eitek, neizogibno najti tudi njegovo senco \u2013 bole\u010dino. Ne moreta biti lo\u010dena, \u010deprav se pehamo za u\u017eitkom in se posku\u0161amo izogniti bole\u010dini. (str.33)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Torej, \u010de razumemo, da je iskanje u\u017eitka vedno povezano z bole\u010dino, \u017eivite na ta na\u010din, \u010de \u017eelite, vendar v to nikar zgolj ne zdrsnite. \u010ce \u017eelite z u\u017eitkom, mi\u0161ljenjem prenehati, kar pomeni konec bole\u010dine, morate biti na celotno zgradbo u\u017eitka popolnoma pozorni \u2013 ne ga izlo\u010diti, kot to delajo menihi ali sanjasiji, ki nikoli ne gledajo \u017eenske, ker mislijo, da je to greh in tako uni\u010dujejo vitalnost svojega razumevanja \u2013 temve\u010d videti celoten pomen in pomembnost u\u017eitka. Potem boste imeli v \u017eivljenju ogromno radosti. O radosti ne morete razmi\u0161ljati.\u00a0 Radost je trenutna stvar in z razmi\u0161ljanjem o njej jo spremenimo v u\u017eitek. \u017diveti v sedanjosti pomeni neposredno zaznavo lepote in v tem veliko veselja, ne da bi pri tem iskali u\u017eitek. (str. 36)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsi smo obremenjeni z neko vrsto strahov v taki pokvarjeni, neumni dru\u017ebi s tekmovalno izobrazbo,ki povzro\u010da strah. In strah je stra\u0161na stvar, ki popa\u010di, izkrivi in otopi na\u0161e dni.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obstaja fizi\u010dni strah, toda to je odziv, ki smo ga podedovali od \u017eivali. Tukaj se ukvarjamo s psiholo\u0161kimi strahovi, kajti \u010de bi se najprej ukvarjali z \u017eivalskimi strahovi, nam to ne bi pomagalo razumeti psiholo\u0161ke strahove. (str. 39)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tako vidimo, da mi\u0161ljenje poraja eno vrsto strahu. Toda, ali strah sploh obstaja lo\u010deno od le-tega? Je strah vedno rezultat mi\u0161ljenja, in \u010de je, ali obstaja \u0161e kak\u0161na druga oblika strahu? Strah nas je smrti \u2013 torej ne\u010desa, kar se bo zgodilo jutri ali pojutri\u0161njem, enkrat. Je interval med resni\u010dnostjo in tistim, kar bo. Mi\u0161ljenje je torej izkusilo to stanje; ob opazovanju smrti: umrl bo. Mi\u0161ljenje ustvari strah pred smrtjo, in \u010de ne, ali potem sploh obstaja kak\u0161en strah.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je strah rezultat mi\u0161ljenja? \u010ce to dr\u017ei, je strah vedno star, saj so misli vedno stare. Kot smo rekli, ni novih misli. \u010ce jih prepoznamo, so \u017ee stare. Torej, strah nas je ponovitve starega \u2013 misli tega, kar je bilo, projicirane v prihodnost. Zato je mi\u0161ljenje odgovorno za strah. To je tako, to lahko vidite tudi sami. Ko ste z ne\u010dim trenutno soo\u010deni, tam ni strahu. Strah preide samo, ko vstopi misel. (str.42)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tu imamo zelo zapleten problem. \u010clovek je \u017ee stoletja nasilen; povsod po svetu so si ga religije sku\u0161ale podvre\u010di in nobena od njih ni uspela. \u010ce se lotimo vpra\u0161anja, ki se ga, se mi zdi, se ga moramo lotiti zelo resno, ker nas bo to pripeljalo v docela druga\u010dno podro\u010dje, toda \u010de se \u017eelimo s problemom zaradi intelektualne zabave zgolj igrati, ne bomo pri\u0161li zelo dale\u010d.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mogo\u010de \u010dutite, da vi sami jemljete ta problem zelo resno, toda kaj dobrega lahko storite vi, dokler tako mnogo ljudi po svetu na to ne gleda resno in niso pripravljeni storiti prav ni\u010d? Meni ni mar, ali oni to jemljejo resno ali ne. Jaz to jemljem resno in to je dovolj. Jaz nisem varuh svojega brata. Jaz sam kot \u010dlove\u0161ko bitje se zelo mo\u010dno zavedam tega vpra\u0161anja nasilja in poskrbel bom, da v sebi nisem nasilen \u2013 toda ne morem re\u010di vam ali komurkoli drugemu: “Ne bodite nasilni”. To je brez pomena \u2013 razen, \u010de vi to sami \u017eelite. Torej, \u010de vi sami resni\u010dno \u017eelite razumeti problem nasilja, nadaljujmo na\u0161e potovanje skupnega raziskovanja. ( str. 48)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zato, da razumemo in se osvobodimo vseh problemov, potrebujemo veliko koli\u010dino strastne in nepretrgane energije, ne samo fizi\u010dne in intelektualne, temve\u010d energije, ki ni odvisna od nobenega motiva, nobenega psiholo\u0161kega po\u017eivila ali mamila. \u010ce smo odvisni od katere koli spodbude, prav ta spodbuda povzro\u010di, da postane na\u0161 um top in neob\u010dutljiv. Z jemanjem kak\u0161nega mamila bomo za\u010dasno dobili dovolj energije, da bomo stvari videli zelo jasno, toda vrnili se bomo v na\u0161e prej\u0161nje stanje in zato postali \u010dedalje bolj odvisni od tega mamila. Tako bodo vse spodbude, najsi bodo cerkvene, alkoholne ali od mamil ali od govorjene ali pisane besede neizogibno povzro\u010dile odvisnost in ta zasvojenost nas ovira pri na\u0161em lastnem jasnem videnju in zato tudi pri\u00a0 tem, da bi imeli vitalno energijo. (str. 59)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Toda, ali me bo odkritje vzroka osvobodilo odvisnosti? Odkritje vzroka je samo intelektualno, ker o\u010ditno ne osvobodi uma od odvisnosti. Zgolj intelektualno sprejemanje ideje ali \u010dustvena privolitev v ideologijo ne more osvoboditi uma odvisnosti od ne\u010desa, kar mu dalo spodbudo. To, kar osvobodi uma od odvisnosti, je videnje celotne zgradbe in narave spodbude\u00a0 in odvisnosti, in kako ta odvisnost dela um neumen, omejen in neaktiven. Samo videnje celokupnosti tega um osvobodi.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Torej moram raziskati, kaj pomeni popolno videti. Tako dolgo, ko gledam na \u017eivljenje iz dolo\u010denega stali\u0161\u010da, ali iz dolo\u010dene izku\u0161nje, ki jo cenim, ali iz dolo\u010denega znanja, ki sem ga pridobil, ki je moje dru\u017ebeno okolje, ki je “jaz”, ne morem videti popolno. Intelektualno, verbalno, z analiziranjem sem odkril vzrok svoje odvisnosti, toda vse, kar mi\u0161ljenje raziskuje, mora biti neizogibno nepopolno, torej celokupnost ne\u010desa lahko vidim samo, ko ni vpleten miselni proces.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potem vidim resnico svoje odvisnosti; dejansko vidim to, kar je<\/i>. To vidim brez kakr\u0161nekoli naklonjenosti ali odpora; ne \u017eelim se re\u0161iti te odvisnosti, ali se osvoboditi vzroke le te. To opazujem, in ko obstaja opazovanje te vrste, vidim celotno sliko, ne samo del slike, in ko um vidi celotno sliko, ne samo del slike, in ko um vidi celotno sliko, obstaja svoboda. Odkril sem torej, da z razdrobljenostjo zapravljamo energijo. Odkril sem sam izvor zapravljanja energije. (str. 60-61)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cas je interval med opazovancem in opazovanim. Opazovalec, vi, se boji sre\u010dati to stvar, ki ji pravimo smrt. Ne veste, kaj to pomeni; o njej gojite razne vrste upanj in teorij; verjamete v reinkarnacijo ali vstajenje ali v nekaj, \u010demur pravimo du\u0161a, duh, v duhovno entiteto, ki je brez\u010dasna in jo imenujete z razli\u010dnimi imeni. Torej, ali ste sami odkrili, ali du\u0161a obstaja? Ali pa je to ideja, ki vam jo je nekdo predal? Ali obstaja <\/i>nekaj trajnega, nepretrganega, kar je nad mi\u0161ljenjem? \u010ce mi\u0161ljenje lahko o tem razmi\u0161lja, je to znotraj polja mi\u0161ljenja in zato ne more biti trajno, kajti v polju mi\u0161ljenja ni ni\u010desar stalnega. Zelo pomembno je, da odkrijemo, da ni ni\u010d stalnega, ker je le potem um svoboden, potem lahko gledate in v tem je velika radost. (str. 73)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mislimo, da je \u017eivljenje vedno v sedanjosti, in da je umiranje nekaj, kar nas neko\u010d dale\u010d \u010daka. Toda nikoli ne vpra\u0161amo, ali je ta boj vsakdanjega \u017eivljenja sploh \u017eivljenje. \u017delimo poznati resnico o reinkarnaciji, \u017eelimo dokaz, da du\u0161a pre\u017eivi, poslu\u0161amo izjave jasnovidcev in zaklju\u010dke psiholo\u0161kih raziskav, toda nikoli ne vpra\u0161amo, nikoli<\/i>, kako \u017eiveti \u2013 \u017eiveti vsak dan z veseljem, z navdu\u0161enjem, z lepoto. Sprejeli smo \u017eivljenje tak\u0161no, kot je, z vso njegovo agonijo in obupom in se nanj navadili in o smrti razmi\u0161ljamo kot o ne\u010dem, \u010desar se moramo skrbno izogibati. Toda smrt je nenavadno podobna \u017eivljenju, ko vemo, kako naj \u017eivimo. Ne morete \u017eiveti brez umiranja. Ne morete \u017eiveti, \u010de vsako minuto psiholo\u0161ko ne umrete. To ni intelektualni paradoks. Da bi \u017eiveli popolno, celostno, kot \u010de bi bil vsak dan nova milina, je potrebno umreti vsemu v\u010deraj\u0161njemu, sicer \u017eivimo mehani\u010dno in mehani\u010dni um ne more nikoli vedeti, kaj je ljubezen ali kaj je svoboda. (str. 74-75)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po vsem svetu, t.i. sveti mo\u017eje trdijo, da je nekaj popolno napa\u010dnega gledati \u017eensko: pravijo, da se ne more\u0161 pribli\u017eati bogu, \u010de se vdaja\u0161 spolnosti, zato to odrivajo, \u010deprav jih \u017eelja notranje raz\u017eira. Toda z zanikanjem spolnosti ugasnejo svoje o\u010di, izre\u017eejo svoje jezike, kajti zanikajo celotno lepoto zemlje. Izstradajo svoje srca in ume: ker je lepota povezana z \u017eensko, so dehidrirana ljudska bitja; pregnali so lepoto. (str. 77)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali ste kdaj poskusili gledati stvarno stvar, kot je drevo, brez kakr\u0161nih asociacij, brez znanja, ki ste ga o njej pridobili, brez vsakega predsodka, vsake sodbe, vsake besede, ki bi ustvarila\u00a0 zaslon med vami in tem drevesom in vam prepre\u010dila, da bi ga videli tak\u0161nega, kot dejansko je? Poskusite in videli boste, kaj se dejansko zgodi, ko opazujete to drevo z vsem svojim bitjem, z va\u0161o celokupno energijo. V tej intenzivnosti boste odkrili, da sploh ni opazovalca; je samo pozornost. Ko obstaja nepozornost, obstajata opazovalec in opazovano. Ko nekaj gledate s popolno pozornostjo, ni prostora za predstavo, formulo ali spomin. Zelo pomembno je, da to razumemo, kajti lotili se bomo ne\u010desa, kar zahteva skrbno raziskavo. (str. 88)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mi\u0161ljenje je tako prekanjeno, tako premeteno, da vse izkrivi v svojo lastno korist. V svoji zahtevi po u\u017eitku ustvari svojo lastno odvisnost. V vseh na\u0161ih odnosih mi\u0161ljenje goji dvojnost; v nas obstaja nasilje, ki nam daje u\u017eitek, toda to je tudi \u017eelja po miru, \u017eelja, da bi bili prijazni in blagi. To je tisto, kar se v vseh na\u0161ih \u017eivljenjih ves \u010das dogaja. Mi\u0161ljenje v nas ne goji le dvojnost, to protislovje, temve\u010d tudi akumulira ne\u0161tete spomine, ki jih imamo na u\u017eitek in bole\u010dino, in iz teh spominov se na novo rodi. Zaradi tega je, kot sem \u017ee rekel, mi\u0161ljenje preteklost, je vedno staro. (str. 100)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nove resni\u010dnosti ne moremo videti z mi\u0161ljenjem. Lahko jo kasneje z mi\u0161ljenjem verbalno razumemo, toda razumevanje nove resni\u010dnosti ni realnost za mi\u0161ljenje. Mi\u0161ljenje nikoli ne more re\u0161iti nobenega psiholo\u0161kega problema. Ne glede na to, kako je prekanjeno, kako je izobra\u017eeno, ne glede na zgradbo, ki jo je ustvarilo s pomo\u010djo znanosti, s pomo\u010djo ra\u010dunalni\u0161tva, z nasiljem ali zaradi potrebe, mi\u0161ljenje ni nikoli novo in zato ne more odgovoriti na nobeno izredno te\u017eko vpra\u0161anje. Ti stari mo\u017egani ne morejo re\u0161iti ogromnega problema \u017eivljenja. (str. 101)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsi si \u017eelimo razne vrste izku\u0161enj \u2013 misti\u010dno izku\u0161njo, religiozno izku\u0161njo, spolno izku\u0161njo, izku\u0161njo, ki jo dobimo, \u010de imamo veliko denarja, mo\u010di, polo\u017eaj, prevlado. Ko se staramo, je mogo\u010de\u00a0 konec na\u0161ih fizi\u010dnih apetitov, toda potem zahtevamo \u0161ir\u0161e, globlje in bolj pomembne izku\u0161nje in jih posku\u0161amo z razli\u010dnimi sredstvi pridobiti \u2013 raz\u0161irjanje na\u0161e zavesti, na primer, kar je precej\u0161nja umetnost, ali jemanje razli\u010dnih vrst mamil. To je star trik, ki obstaja \u017ee od nekdaj \u2013 da bi dosegli za\u010dasno spremembo v zgradbi mo\u017eganskih celic, ve\u010djo ob\u010dutljivost in videz resni\u010dnosti, \u017eve\u010dimo ko\u0161\u010dek\u00a0 lista ali eksperimentiramo z najnovej\u0161imi kemikalijami. Ta zahteva po vedno ve\u010d in ve\u010d izku\u0161njah ka\u017ee notranjo rev\u0161\u010dino \u010dloveka. Mislimo, da lahko s pomo\u010djo izku\u0161enj pobegnemo pred sabo, toda te izku\u0161nje so pogojene s tem, kar ste. \u010ce je um neznaten, zavisten, zaskrbljen, lahko dobi najnovej\u0161e mamilo, toda \u0161e vedno bo videl samo svojo lastno majhno stvaritev, svoje lastne majhne projekcije iz svojega lastnega pogojenega okolja. (str. 110)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Energija je delovanje in gibanje. Vse delovanje je gibanje in vse delovanje je energija. Vse hrepenenje je energija. Vse \u010dustvovanje je energija. Vse mi\u0161ljenje je energija. Vse \u017eivo je energija. Celotno \u017eivljenje je energija. Celotno \u017eivljenje je energija. \u010ce dovolimo tej energiji, da te\u010de brez vsakega protislovja, brez vsakega trenja, brez vsakega konflikta, potem je ta energija neomejena, neskon\u010dna. Ko ni trenja, za energijo ni meja. Trenje je tisto, ki omejuje energijo. Ko potemtakem\u00a0 enkrat to vidimo, zakaj torej \u010dlove\u0161ko bitje v energijo vedno prina\u0161a trenje? Zakaj v tem gibanju, ki ga imenujemo \u017eivljenje, ustvarja trenje? Ali je \u010dista energija, energija brez omejitev za njega zgolj ideja? Ali ni to stvarno?<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Energijo ne potrebujemo samo zato, da bi v sebi izpeljali totalno revolucijo, temve\u010d tudi zato, da bi raziskali, gledali, delovali. In kakor dolgo v kakr\u0161nihkoli odnosih, najsi med mo\u017eem in \u017eeno, med dvema \u010dlovekoma, med eno ali drugo skupnostjo ali de\u017eelo, med eno ali drugo ideologijo, obstaja neko notranje trenje ali nek zunanji konflikt v katerikoli obliki, pa najsi bo \u0161e tako subtilen \u2013 pride do zapravljanja energije. (str. 119)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
JIDDU KRISHNAMURTI Zalo\u017eba Didakta, Radovljica Na vpra\u0161anje ali je ali ni boga, ali resnice ali resni\u010dnosti, ali kakorkoli to \u017eelite imenovati, ni nikoli mogo\u010de dobiti odgovora iz knjig, od duhovnikov, filozofov ali odre\u0161enikov. Nih\u010de in ni\u010d ne more odgovoriti na to vpra\u0161anje razen vas samih in zato morate sebe poznati. Nezrelost je samo v popolnem…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6092","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6092","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6092"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6092\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6095,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6092\/revisions\/6095"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6092"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6092"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6092"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}