![\"anniebesant227\"](\"http:\/\/www.jivatma.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/anniebesant227.jpg\")
<\/a>a, da se zdi nujno, da pred \u0161tudente teozofije postavimo jasne ugotovitve o teh dejstvih, do te mere, kot so nam ta poznana. Pri\u0161li smo do tiste to\u010dke v na\u0161em \u0161tudiju, ko nam je marsikaj, kar je bilo prej nejasno, postalo jasno, ko je precej, kar je bilo prej medlo, postalo dolo\u010dno, ko je marsikaj, kar je bilo sprejeto le kot teorija, postalo znanje iz prve roke. Zato lahko uredimo ugotovljena dejstva v dolo\u010dno zaporedje, dejstva, ki jih lahko \u0161tudentje vedno znova in znova opazujejo, ko razvijejo mo\u010d opazovanja, in o katerih lahko govorijo z enako gotovostjo kot fizik, ki ima opravka z druga\u010de opazovanimi in razvr\u0161\u010denimi pojavi. Vendar, tako kot se lahko moti fizik, se lahko moti tudi metafizik. Ko novo znanje pri\u017eiga nove lu\u010di, ki razjasnijo stara dejstva, postanejo njihovi odnosi bolj jasni in spremeni se njih videz – pogosto zato, ker je v novi lu\u010di dejstvo, ki se je prej zdelo kot celota, spoznano le kot njen del. Nobena avtoriteta si ne lasti tu predstavljenih pogledov. Ponujeni so le kot sporo\u010dilo \u0161tudenta drugim \u0161tudentom, kot prizadevanje, da se poustvari to, kar je bilo nau\u010deno in brez dvoma zelo nepopolno dojeto, kot rezultat opazovanja \u0161tudentov, kakr\u0161nega jim omogo\u010dajo njihove omejene mo\u010di.<\/p>\nNa za\u010detku na\u0161ega preu\u010devanja je nujno, da zahodni bralec spremeni svoj obi\u010dajen pogled na samega sebe in za\u010dne jasno razlikovati med \u010dlovekom in telesi, v katerih \u010dlovek prebiva. Preve\u010d smo navajeni istovetenja z zunanjimi obla\u010dili, ki jih nosimo, in tega, da razmi\u0161ljamo o sebi, kot da smo na\u0161a telesa. \u010ce \u017eelimo dojeti pravo zasnovo na\u0161ega predmeta je nujno, da opustimo ta zorni kot in se nehamo istovetiti z obla\u010dili, ki si jih nadenemo le za\u010dasno in nato znova odvr\u017eemo, da bi si nadeli nova, ko jih ponovno potrebujemo. \u010ce se istovetimo s temi telesi, ki imajo le prehoden obstoj, je to enako neumno kot je nerazumno to, da bi se istovetili z na\u0161imi oblekami; nismo odvisni od njih – njihova vrednost je sorazmerna z njihovo uporabnostjo.<\/p>\n
Pomoto, ki jo nenehno ustvarjamo s tem, ko na\u0161o zavest, ki je na\u0161 Jaz, istovetimo z nosilci, v katerih ta zavest trenutno deluje, lahko opravi\u010dimo le z dejstvom, da budna zavest, in do neke mere tudi zavest sanj, ki \u017eivita in delujeta v telesu, obi\u010dajnemu \u010dloveku izven njega nista znani. Kljub temu pa lahko o teh resni\u010dnih pogojih dose\u017eemo neko intelektualno razumevanje in se lahko navadimo na to, da vidimo na\u0161 Jaz kot lastnika svojih nosilcev. Po dolo\u010denem \u010dasu bo na podlagi izku\u0161nje to dejstvo za nas postalo dolo\u010dno in se bomo nau\u010dili lo\u010diti na\u0161 Jaz od njegovih teles in stopiti iz nosilcev ter spoznali, da obstojamo v veliko bolj polni zavesti izven teh nosilcev kot znotraj njih in da nismo v nobenem oziru od njih odvisni. Ko to enkrat dose\u017eemo, ni ve\u010d mogo\u010de nikakr\u0161no nadaljnje istovetenje na\u0161ega Jaz-a z njegovimi telesi in ne moremo ve\u010d ponoviti napake, da smo mi to, kar nosimo.<\/p>\n
To jasno intelektualno razumevanje je dostopno vsem nam, tako da se lahko urimo v razlikovanju med Jaz-om – \u010dlovekom – in njegovimi telesi. \u017de to je korak iz utvare, v katero je ovita ve\u010dina ljudi. Na ta na\u010din spremenimo celoten na\u0161 odnos do \u017eivljenja in sveta ter se vzdignemo na bolj spokojno podro\u010dje, ki je nad ”spremembami in prilo\u017enostmi smrtnega \u017eivljenja”, in se umestimo nad drobne dnevne te\u017eave, ki v veliki meri pretijo utele\u0161eni zavesti. Tako lahko spoznamo resni\u010dno razmerje med stalno spreminjajo\u010dim in relativno trajnim ter ob\u010dutimo razliko med potapljajo\u010dim se \u010dlovekom, ki ga premetavajo in zalivajo du\u0161e\u010di valovi, in \u010dlovekom, katerega noge stojijo na skali in ob katere vzno\u017eju se razbijajo ti valovi.<\/p>\n
S \u010dlovekom mislim na \u017eivi, zavestni, misle\u010di Jaz, individuum; s telesi pa na razli\u010dne posode, v katere je ta Jaz zaprt, in od katerih vsaka usposablja Jaz, da deluje na nekem dolo\u010denem podro\u010dju univerzuma. Tako kot \u010dlovek uporablja za svoja potovanja iz kraja v kraj na zemlji avto, na vodi ladjo, v zraku letalo, pa vendar obstoja na vseh teh krajih tudi on sam, tako tudi Jaz, resni\u010dni \u010dlovek, ostaja on sam, ne glede na to, v katerem telesu deluje. Tako kot se avto, ladja in letalo razlikujejo glede na okolje, v katerem morajo delovati, tako se tudi telesa razlikujejo, po materialih in ustroju, glede na element, v katerem se morajo delovati.<\/p>\n
Eno je gostej\u0161e od drugega, kraj\u0161ega \u017eivljenja od drugega, vendar je vsem skupno to, da so v odnosu do \u010dloveka sorazmerno prehodna, da so to njegovi instrumenti, slu\u017eabniki, ki jih ponosi in obnovi v skladu z njih naravo, prilagojena njegovim razli\u010dnim potrebam, njegovim rasto\u010dim mo\u010dem. Preu\u010dili bomo enega za drugim, za\u010den\u0161i z najni\u017ejim, in nato obravnavali \u0161e \u010dloveka samega, igralca v vseh telesih.\u201d<\/p>\n
<\/p>\n
Telesa so \u010dlovekovi instrumenti, v katerih mora \u017eiveti in delovati, in resni\u010dno, prva stvar, ki jo moramo spoznati, je ta, da telo obstaja zaradi nas in ne mi zaradi telesa. Telo je namenjeno na\u0161i uporabi \u2013 ne pripadamo mi njemu, da bi nas ono uporabljalo. Telo je instrument, ki ga je potrebno ugladiti, izbolj\u0161ati, izuriti, oblikovati v tak\u0161no obliko in sestaviti iz tak\u0161nih sestavin, da postane ustrezen instrument na fizi\u010dni ravni za najvi\u0161je \u010dlovekove namere. (str.15)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce pogledamo na ljudi, ki so nenehno v stiku z alkoholom, ki izdelujejo ali razpe\u010dujejo alkohol, vina, piva in druge vrste ne\u010distih pija\u010d, lahko tudi s fizi\u010dnim o\u010desom vidimo, da so postala njihova telesa groba in prosta\u0161ka. Vinar, gostilni\u010dar \u2013 da ne govorimo o tistih osebah v vseh slojih dru\u017ebe, ki pijejo prekomerno \u2013 vsi ti ka\u017eejo, da vsak, ki vgrajuje v svoje telo te delce, vztrajno in po\u010dasi propada. Ve\u010d teh delcev, ko vgradi, bolj prosta\u0161ko postane njegovo telo.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Enako je tudi v primeru drugih sestavin neprimerne diete v \u010dlovekovi prehrani, mesa sesalcev, ptic, plazilcev in rib, rakov in mehku\u017ecev, ki se hranijo z mrhovino, s hrano, napolnjeno s krvjo, ki je neprimerna za arijska usta \u2013 le kako naj bodo telesa, ki so zgrajena iz tak\u0161nih materialov, uglajena, ob\u010dutljiva, prefinjeno uravnove\u0161ena in \u0161e popolnoma zdrava, mo\u010dna in fina kot kaljeno jeklo, kakr\u0161na potrebuje \u010dlovek za dela vi\u0161je vrste? (str. 23)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sodobna fizika meni, da se vsa telesa spreminjajo. To spreminjanje v mi\u0161icah, celicah ali \u017eivcih spremlja elektri\u010dno delovanje. Isto verjetno velja tudi za kemi\u010dne spremembe, ki se prav tako odvijajo neprestano. Veliko dokazov je bilo zbranih na podlagi skrbnih opazovanj z najbolj ob\u010dutljivimi galvanometri. In kadarkoli se odvija neko elektri\u010dno delovanje mora biti prisoten eter. Tako je prisotnost toka dokaz za prisotnost etra, ki pre\u017eema vse, obkro\u017ea vse. Noben delec fizi\u010dne materije ni v neposrednem stiku s katerimkoli drugim delcem, ampak vsi ple\u0161ejo v polju etra. (str. 28)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Eteri\u010dni dvojnik je sestavljen iz \u0161tirih etrov, ki pre\u017eemajo trdne, teko\u010de in plinaste sestavine gostega telesa. Vsak delec goste materije je obdan z eteri\u010dnim ovojem, ki predstavlja popolnega dvojnika gostej\u0161e oblike. Ta eteri\u010dni dvojnik lahko vidi izurjen vid v vijoli\u010dno sivi barvi. Po svojem ustroju je lahko grob ali fin tako kot gosto telo.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160tirje etri lahko tvorijo bolj grobe ali bolj fine kombinacije tako kot gostej\u0161e sestavine telesa. Pomembno je, da gosto telo in eteri\u010dni dvojnik skupaj spreminjata svojo kakovost, in ko aspirant premi\u0161ljeno in zavestno pre\u010disti gosto telo, se temu prilagodi tudi eteri\u010dni dvojnik, brez lastne zavesti ali kakr\u0161negakoli dodatnega napora. (str.28-29)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko \u010dlovek spi, misle\u010di Ego zdrsne iz teh dveh teles, ali bolje, iz tega telesa, iz njegovega vidnega in nevidnega dela, ki ostaneta skupaj. Ob smrti zdrsne iz njiju zadnji\u010d, vendar s to razliko, da potegne za seboj eteri\u010dni dvojnik in ga lo\u010di od njegovega gostega dru\u017eabnika ter s tem v njem, kot organski celoti, onemogo\u010di vsako nadaljnje delovanje diha-\u017eivljenja. Ego se nato hitro otrese eteri\u010dnega dvojnika, ki ne more preiti na astralno raven, in ga pusti, da se razgradi skupaj s svojim \u017eivljenjskim partnerjem.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V\u010dasih se takoj po smrti prika\u017ee \u010dlovekovim prijateljem, vendar ne v veliki oddaljenosti od trupla; in obi\u010dajno ka\u017ee zelo malo zavesti, tako da ne govori in ne naredi ni\u010desar, razen to, da “objavlja” samega sebe. Vidimo ga sorazmerno lahko, ker je fizi\u010den in je zato potrebna le rahla napetost \u017eiv\u010dnega sistema, ki omogo\u010di dovolj pozorno vizijo za razpoznavanje. Istovetimo ga z “duhovi cerkvenih dvori\u0161\u010d”, ker plava nad grobom, v katerega so pokopali njegovega fizi\u010dnega dru\u017eabnika. Tako ju tudi po smrti lo\u010duje le nekaj \u010devljev prostora. (str. 31)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolj bomo ob\u010dutljivi na zvoke in svetlobo, za bolj polne, mehke in bogate harmonije, za bolj ne\u017ene vilinske in ljubeznive odtenke. Slikar uri svoje oko, da bi razlo\u010dil barvne odtenke, za katere je povpre\u010dno oko slepo. Glasbenik vadi svoje uho, da bi sli\u0161al poltone, katere povpre\u010dno uho ne sli\u0161i. Mi lahko vadimo na\u0161a telesa, da postanejo sprejemljiva za bolj fine vibracije \u017eivljenja, ki jih obi\u010dajni \u010dlovek ne zazna. Res je, da se bodo pojavila \u0161tevilna neprijetna \u010dutenja, zato, ker je svet, v katerem \u017eivimo, grob in surov zaradi \u010dlove\u0161tva, ki v njem biva; toda po drugi strani se nam bodo razkrile lepote, ki bodo stokrat popla\u010dale na\u0161e te\u017eave, ki pridejo in odidejo. Tak\u0161nih teles pa ne posedujemo za sebi\u010dne namene, za ne\u010dimrnost in za u\u017eivanje, ampak zaradi tega, da jih uporabljamo za \u0161ir\u0161o korist, z dodatno mo\u010djo za slu\u017eenje. (str. 33-34)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preu\u010devali smo \u010dlovekovo fizi\u010dno telo, njegove vidne in nevidne dele, in spoznali, da lahko \u010dlovek \u2013 \u017eiva in zavestna entiteta \u2013 v svoji “budni” zavesti v fizi\u010dnem svetu izrazi le toliko svojega znanja in objavi le toliko svojih mo\u010di kot jih lahko izrazi skozi svoje fizi\u010dno telo. Tak\u0161na kot je popolnost ali nepopolnost njegove razvitosti, tak\u0161na je tudi popolnost ali nepopolnost\u00a0 njegovega izraza na fizi\u010dni ravni. Le-ta ga omejuje in njegove funkcije v ni\u017ejem svetu oblikujejo okoli sebe pravi “krog-ni-prehoda”. To, kar ne more preiti njegovih meja, se ne more objaviti v tem svetu, in od tu njegov izreden pomen za razvijajo\u010dega se \u010dloveka.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prav tako je tudi takrat, ko \u010dlovek deluje, brez fizi\u010dnega telesa, na drugem podro\u010dju vesolja, na astralni ravni ali v astralnem svetu, kjer lahko izrazi le toliko svojega znanja in mo\u010di kot mu to dopu\u0161\u010da usposobljenost astralnega telesa. Ta je tako njegov nosilec kot njegova omejitev. \u010clovek je ve\u010d kot njegova telesa. V sebi ima ve\u010d, kot jo to sposoben izraziti, tako na fizi\u010dni kot na astralni ravni; vendar pa to, kar je on sposoben izraziti, lahko opredelimo kot \u010dloveka samega na tistem posebnem podro\u010dju vesolja. To, kar lahko \u010dlovek poka\u017ee na fizi\u010dni ravni, je omejeno z njegovim fizi\u010dnim telesom. To, kar lahko poka\u017ee na astralni ravni, je omejeno z njegovim astralnim telesom. In na na\u0161i poti preu\u010devanja k vi\u0161jim svetovom bomo spoznali, da lahko \u010dlovek vse bolj in bolj izrazi samega sebe, s tem, ko razvija svojo evolucijo in svoje vedno vi\u0161je in vi\u0161je nosilce zavesti postopno vodi proti popolnosti. (str. 35-36)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Astralno telo je nosilec \u010dlovekove kami\u010dne zavesti, sede\u017e vseh \u017eivalskih strasti in \u017eelja, center ob\u010dutkov, kot smo dejali, kjer se porodijo vsa \u010dutenja. Zaradi vibriranja miselnih vplivov se njegove barve neprestano spreminjajo. \u010ce se \u010dlovek razjezi, se pojavijo bliski \u0161krlatne barve. \u010ce ob\u010duti ljubezen, skozenj drgeta roza-rde\u010da barva. Visoke in plemenite \u010dlovekove misli potrebujejo bolj fino astralno materijo, da bi se nanje odzvala. Delovanje tak\u0161nih misli na astralno telo povzro\u010di izgubo bolj grobih in bolj trdnih delcev na vsaki pod-ravni ter vstopanje bolj finih in redkih vrst astralne materije.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Astralno telo \u010dloveka, katerega misli so nizke in \u017eivalske, je grobo, neob\u010dutljivo, gosto in temne barve \u2013 pogosto tako gosto, da se v njem izgubi obris fizi\u010dnega telesa. Medtem pa je telo naprednega \u010dloveka fino, jasno, svetle\u010dih in ble\u0161\u010de\u010dih barv \u2013 resni\u010dno lep predmet. V tak\u0161nem primeru je to posledica obvladanih ni\u017ejih strasti, ko je selektivno delovanje uma pre\u010distilo astralno materijo. (str. 41)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nekateri bralci so morda \u017ee sli\u0161ali za knjige, ki so jih napisali veliki Iniciati v jeziku barv, v jeziku Bogov. Ta jezik je znan mnogim u\u010dencem in prepoznan kot “govor” sveta uma, v katerem vibracije posamezne misli porodijo obliko, barvo in zvok. To ne pomeni, da um misli barvo, misli zvok ali misli obliko. Um misli misel, kompleksno vibracijo v subtilni materiji, ta misel pa se z zasnovanimi vibracijami izrazi na vse te na\u010dine. Materija uma nenehno snuje vibracije, ki porodijo barve, zvoke in oblike. In \u010de \u010dlovek deluje v telesu uma, izven astralnega in fizi\u010dnega telesa, je popolnoma osvobojen vseh omejitev \u010dutnih organov, sprejemljiv na vsaki to\u010dki za vsako vibracijo, ki se v ni\u017ejem svetu predstavi kot lo\u010dena od svojih prijateljev. (str. 61)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedaj bomo posku\u0161ali razumeti, kako se izgrajuje in raste telo uma. Na\u0161e misli so material, ki ga vgradimo v telo uma. Raste z mi\u0161ljenjem. Na\u0161e telo dan za dnem dobesedno izgrajujemo z izvajanjem na\u0161ih mentalnih zmo\u017enosti, z razvojem manj\u0161ih umetni\u0161kih mo\u010di, z na\u0161imi vi\u0161jimi \u010dustvi; vsak mesec in leto na\u0161ega \u017eivljenja. \u010ce \u010dlovek ne izvaja svojih mentalnih spretnosti, \u010de ste vi le sprejemnik in ne ustvarjalec, \u010de vi le nenehno sprejemate od zunaj, namesto da bi oblikovali od znotraj, \u010de napolnjujete svoj um le z mislimi drugih ljudi, \u010de je to vse, kar vi veste o mi\u0161ljenju in o mislih, potem va\u0161e telo uma ne more rasti, potem vi \u017eivljenje za \u017eivljenjem hodite bolj nazaj kot naprej, potem \u017eivljenje za \u017eivljenjem ostajate nek nerazviti posameznik. Kajti le z vadbo samega uma, z ustvarjalno uporabo njegovih sposobnosti, njihovim izvajanjem in delovanjem, nenehno uporabo \u2013 le s temi sredstvi se lahko razvija telo uma in nadaljuje resni\u010dna \u010dlovekova evolucija. (str. 62-63)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potem, ko mo\u010d Jaza pripravi svoje lastno bivali\u0161\u010de in se za\u010dne po\u010dasi razvijati materija ravni uma, potem nastopi izliv iz velikega oceana Atmi-Buddhi, ki stalno varuje evolucijo \u010dloveka \u2013 ta pride v stik z materijo uma, jo oplodi in iz te zveze se oblikuje kavzalno telo, individuum.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tisti, ki so sposobni videti v teh vzvi\u0161enih podro\u010djih, pravijo, da je ta aspekt-oblike resni\u010dnega \u010dloveka podoben ob\u010dutljivi plasti najbolj subtilne, komaj vidne materije, ki zaznamuje za\u010detek lo\u010denega \u017eivljenja individuuma. Ta ob\u010dutljiva, brezbarvna plast subtilne materije je tisto telo, ki traja skozi celotno \u010dlovekovo evolucijo, nit, na katero so nanizana vsa \u017eivljenja, reinkarnirajo\u010da se Sutratma, “nit-jaz”. Je posoda za vse, kar je v skladu z Zakonom, za vsako plemenito in harmoni\u010dno svojstvo, ki je zato trajno. Ta je tista, ki zaznamuje \u010dlovekovo rast, stopnjo evolucije, ki jo je dosegel. V to substanco je vgrajena vsaka velika in plemenita misel, vsako \u010disto in vzvi\u0161eno \u010dustvo. (str. 68)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sedaj smo sposobni razumeti, kaj resni\u010dno je v svojem polnem pomenu \u010dlove\u0161ka aura. Je \u010dlovek sam, ki se obenem objavlja na \u0161tirih ravneh zavesti. Njegova mo\u010d delovanja na vsaki od teh ravni je v skladu s stopnjo njegovega razvoja. Aura je skupek njegovih teles, njegovih nosilcev zavesti, je aspekt-oblike \u010dloveka. Najbolj veli\u010dastno od vseh teh teles je duhovno telo, ki ga vidijo le Iniciati in skozi katerega se \u0161iri \u017eiv atmi\u010dni ogenj. To je manifestacija \u010dloveka na buddhi\u010dni ravni. Manifestacija kavzalnega telesa je na vi\u0161ji mentalni ravni, na arupa nivojih uma, kjer prebiva individuum.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Naslednje je telo uma, ki pripada ni\u017eji mentalni ravni. Nato pa \u0161e astralno, eteri\u010dno in gosto telo. Vsa telesa so oblikovana iz materije svojega lastnega podro\u010dja in izra\u017eajo \u010dloveka, tak\u0161nega kot je na vsaki od teh ravni. \u010ce \u0161tudent pogleda \u010dlove\u0161ko bitje, razlo\u010di vsa ta telesa, ki ga oblikujejo in od katerih se vsako izra\u017ea s krepostjo dolo\u010dene stopnje materije in obenem izra\u017ea stopnjo razvoja, ki jo je dosegel \u010dlovek. (str. 77)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clove\u0161ka bitja okoli nas so na vseh razli\u010dnih stopnjah razvoja, ki se ka\u017eejo v njihovih telesih s to\u010dko evolucije, ki so jo dosegla. Na\u0161a aura ka\u017ee ravno to, kar smo. Ve\u010da se z rastjo na\u0161ega resni\u010dnega \u017eivljenja. \u010cistimo jo s plemenitim in bolj \u010distim \u017eivljenjem, s tem, ko vpletamo vanjo vse vi\u0161je in vi\u0161je lastnosti.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ali je mogo\u010de, da bi obstajala \u0161e kak\u0161na filozofija o \u017eivljenju, ki bi bila bolj polna upanja, bolj polna mo\u010di, bolj polna veselja, kot je ta? \u010ce pogledamo na \u010dloveka le s fizi\u010dnimi o\u010dmi, potem vidimo le poni\u017eanega, revnega, \u010dloveka brez upanja. Ta isti svet se nam pojavi v \u010disto druga\u010dnem videzu, ko ga opazujemo z vi\u0161jo vizijo. Mi res vidimo \u017ealost in rev\u0161\u010dino, res vidimo poni\u017eanje in sramoto, vendar vemo, da so te le prehodne, le za\u010dasne, da pripadajo otro\u0161tvu rase in da jih bo ta prerasla.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tudi, \u010de gledamo na najbolj nizko in surovo naravo, lahko v njej odkrijemo njene bo\u017eanske mo\u017enosti in spoznamo, v kaj se bo razvila v prihajajo\u010dih letih. To je sporo\u010dilo upanja, ki ga zahodnemu svetu prina\u0161a teozofija, sporo\u010dilo univerzalne odre\u0161itve iz nevednosti in zato univerzalne emancipacije od rev\u0161\u010dine \u2013 ne v sanjah, ampak v realnosti, ne v upanju, ampak v gotovosti. Vsak, ki v svojem lastnem \u017eivljenju izra\u017ea to rast, je sve\u017ea uresni\u010ditev in okrepitev tega sporo\u010dila. Prvi sadovi se pojavljajo povsod, tako da bo nekega dne celotni svet zrel za \u017eetev, s katero bo izpolnil namen, zaradi katerega mu je Logos podaril rojstvo. (str. 79-80)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek za\u010denja svoje izku\u0161nje z razvijanjem samo-zavesti na fizi\u010dni ravni. V tej se pojavi to, kar imenujemo “budna zavest”; ki jo poznamo in ki deluje skozi mo\u017egane in \u017eiv\u010dni sistem; s katero razmi\u0161ljamo in izvajamo vse logi\u010dne procese, se spominjamo preteklih dogodkov v teko\u010di inkarnaciji in izvajamo presojanje v vsakodnevnih \u017eivljenjskih poslih. Vse to, kar poznamo kot na\u0161e mentalne sposobnosti, so le posledice \u010dlovekovega dela v predhodnih stopnjah njegovega romanja, zaradi katerega postaja njegova samo-zavest vse bolj in bolj \u017eiva, in, z razvojem individuuma ter napredovanjem \u010dloveka od \u017eivljenja do \u017eivljenja, vse bolj in bolj dejavna, vse bolj in bolj o\u017eivljena. (str. 81)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u010dna in slabotna volja se razlikujeta prav z ozirom na to izbiro. \u010cloveka slabotne volje vodijo zunanje stvari, zunanje privla\u010dnosti in odbojnosti, medtem ko je \u010dlovek mo\u010dne volje voden od znotraj in nenehno izpopolnjuje okoli\u0161\u010dine, s tem, ko v njih vklju\u010duje sile, ki jih pripelje iz svoje shrambe zbranih izku\u0161enj. To shrambo, ki jo je \u010dlovek zbral v mnogih \u017eivljenjih, za\u010dne vse bolj uporabljati takrat, ko postanejo fizi\u010dni mo\u017egani bolj izurjeni in fini ter zato bolj sprejemljivi: shramba je v \u010dloveku, vendar jo lahko uporabi le toliko, kolikor je lahko vtisne v fizi\u010dno zavest.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek sam ima spomin in razmi\u0161lja, presoja, izbira, odlo\u010da, vendar pa vse to po\u010dne skozi svoje fizi\u010dne in eteri\u010dne mo\u017egane. Delovati mora skozi in s fizi\u010dnim telesom, z \u017eiv\u010dnim mehanizmom in eteri\u010dnim organizmom, ki je z njim povezan. Takrat, ko postanejo mo\u017egani bolj sprejemljivi za vtise, ko \u010dlovek izbolj\u0161a svoje materiale in jih pripelje pod svoj nadzor, \u0161ele takrat jih je sposoben uporabiti za bolj\u0161i izraz samega sebe. (str. 86- 87)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neka nerazvita du\u0161a pa tam, na teh vzvi\u0161enih podro\u010djih, ne more ohraniti zavesti. Ona vstopi vanje in nanje prenese vse klice svojih lastnosti; tam se zgodi dotik, blisk zavesti objame preteklost in bodo\u010dnost, in omamljeni Ego se potopi proti ponovnemu rojstvu. V kavzalnem telesu nosi klice, ki jih izrazi navzven; na vsaki ravni tiste, ki pripadajo tej ravni. Te zberejo k sebi materijo, ki jim ustreza. Na rupa nivojih ni\u017ejega manasi\u010dnega sveta mentalne klice pritegnejo materijo, ki oblikuje telo uma, ki ka\u017ee mentalne zna\u010dilnosti klic. Na enak na\u010din kot se znotraj hrasta razvija \u017eelod, z zbiranjem primernih materialov iz zemlje in ozra\u010dja. (str. 96)<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Annie Besant Zalo\u017eba Stella \u0160marje\u0161ke Toplice \u201cO zavesti in njenih nosilcih, o \u010dloveku in obla\u010dilih, ki jih nosi, obstoja tako velika zmeda, da se zdi nujno, da pred \u0161tudente teozofije postavimo jasne ugotovitve o teh dejstvih, do te mere, kot so nam ta poznana. Pri\u0161li smo do tiste to\u010dke v na\u0161em \u0161tudiju, ko nam je…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6097","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6097"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6102,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097\/revisions\/6102"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6097"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6097"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6097"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}