Helena Petrovna Blavatsky<\/b><\/p>\n
Zalo\u017eba Bogataj, ABC Merkur d.o.o.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 “Mojster” v sveti\u0161\u010du na\u0161e du\u0161e je “na\u0161 vi\u0161ji Jaz” \u2013 bo\u017eanski duh, \u010digar zavest ima svoj vzrok (vsekakor v \u010dasu umrljivega \u017eivljenja \u010dloveka, v katerem je ujet) edinole v razumu, ki ga po navadi imenujemo \u010dlove\u0161ka du\u0161a (medtem ko je “spiritualna du\u0161a” posoda duha). Prva (du\u0161a osebnosti <\/i>ali \u010dlove\u0161ka du\u0161a) je sestavljena iz najvi\u0161jih oblik duhovnega prizadevanja, delovanja volje in bo\u017eanske ljubezni ter v svojem ni\u017ejem aspektu iz \u017eivalskih \u017eelja in zemeljskih strasti, ki ji v povezavi z njenim “vozilom”, njenim sede\u017eem, pripadajo. Tako je \u010dlove\u0161ka du\u0161a \u010dlen in posrednik med \u017eivalsko naravo \u010dloveka, ki posku\u0161a obvladati svoj vi\u0161ji razum, in njegovo bo\u017eansko duhovno naravo, h kateri se neprestano nagiba, kadar je v boju z notranjo \u017eivaljo<\/i> v premo\u010di. To zadnje je instinktivna “\u017eivalska du\u0161a”, goji\u0161\u010de vseh tistih strasti, ki jih, kakor smo pravkar videli, marsikateri nespametni entuziast uspava in zapre vase, namesto da bi jih uni\u010dil. Mar upa, da se bo ta blatni odtok spremenil v kristalno vodo \u017eivljenja? In kje, na katerih nevtralnih tleh so te strasti tako zaprte, da ne delujejo ve\u010d na \u010dloveka? Divja \u010dustva ljubezni in sle so \u0161e \u017eiva in dovoljeno jim je, da ostanejo v prostoru, kjer so nastala \u2013 v prav tej \u017eivalski du\u0161i<\/i> -,\u00a0 kajti tak vi\u0161ji kot ni\u017eji del “\u010dlove\u0161ke du\u0161e” ali razuma zavra\u010data take sostanovalce, \u010deprav se ne moreta izogniti temu, da ju ne bi umazalo njihovo sosedstvo.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 “Vi\u0161ji jaz” oziroma duh ne more sprejeti takih ob\u010dutkov, tako kot se voda ne more zme\u0161ati z oljem ali z ne\u010distim teko\u010dim lojem. Tako je torej razum, edini vezni \u010dlen in medij med zemeljskim \u010dlovekom in vi\u0161jim Jazom, tisti, ki mora trpeti in je v neprestani nevarnosti, da zaradi teh strasti, ki se lahko vsak trenutek vrnejo, pade v brezno materije. In kako naj se kadar koli uglasi z bo\u017eansko harmonijo najvi\u0161jega principa, \u010de je ta harmonija uni\u010dena \u017ee s samo navzo\u010dnostjo takih \u017eivalskih strasti v nastajajo\u010dem sveti\u0161\u010du? Kako naj harmonija prevlada in zmaga, \u010de je du\u0161a zaradi viharja strasti in \u017eivalskih \u017eelja telesnih \u010dutov ali tudi “astralnega \u010dloveka” popacana in speljana? (str. 39-40-41)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tisti, ki i\u0161\u010de, mora brezpogojno izbrati med \u017eivljenjem sveta in \u017eivljenjem okultizma. Nesmiselno in zaman je posku\u0161ati zdru\u017eiti oboje, kajti nih\u010de ne more slu\u017eiti dvema gospodarjema in ustre\u010di obema. Nih\u010de ne more slu\u017eiti svojemu telesu in vi\u0161ji du\u0161i in izpolnjevati dol\u017enosti do svoje dru\u017eine in hkrati do dru\u017ebe, ne da bi eno ali drugo stran prikraj\u0161al pri njenih pravicah; kajti, ali bo svoje uho nastavil “tihemu, \u0161ibkemu glasu” in presli\u0161al jok svojih otrok, ali pa bo poslu\u0161al le glas zadnjih in ostal gluh za jok \u010dlove\u0161tva. To bi bil za skoraj vsakega poro\u010denega \u010dloveka, ki bi rad prakticiral resni\u010dni<\/i> okultizem, namesto teoreti\u010dne<\/i> filozofije, nenehen, krut boj. Kajti vedno znova bi nihal med glasom neosebne bo\u017eanske ljubezni do \u010dlove\u0161tva in osebne zemeljske ljubezni. In to bi ga pripeljalo tako dale\u010d, da bi gre\u0161il pri eni ali drugi ali pa zanemarjal dol\u017enosti pri obeh. (str. 44)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vstajaj zgodaj in vstani takoj, ko se zbudi\u0161; ne ostajaj v postelji pol buden, na pol v snu. Nato gore\u010de moli za duhovno obnovo celotnega \u010dlove\u0161tva, naj vse, ki se nahajajo na poti proti modrosti, opogumi tvoja molitev, da bodo delali resneje in uspe\u0161neje. Moli, da bi postal mo\u010dnej\u0161i in da ne bi podlegel sku\u0161njavam \u010dutov. Pred duha si prikli\u010di podobo svojega mojstra, kako je zamaknjen v samadhi<\/i>. Podoba naj bo jasna, opazuj jo v vseh podrobnostih, misli nanj s spo\u0161tovanjem in moli, naj se ti odpustijo vse napake zaradi storjenih ali opu\u0161\u010denih dejanj. To ti bo olaj\u0161alo koncentracijo, o\u010distilo srce in \u0161e veliko ve\u010d. (str. 53)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri svojih odnosih do drugih bodi pozoren na naslednja pravila:<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 “Bog” v nas \u2013 tj. duh ljubezni in resnice, pravi\u010dnosti in modrosti, dobrote in mo\u010di \u2013 bi moral biti na\u0161a edina resni\u010dna in stanovitna ljubezen, <\/i>edino, na kar se lahko zanesemo v vseh \u017eivljenjskih polo\u017eajih, na\u0161a edina vera, ki ji lahko zaupamo za vse \u010dase, kajti stoji trdno kot skala, in na\u0161e edino upanje, <\/i>ki nas ne bo nikoli razo\u010daralo, tudi \u010de sicer propadejo vse stvari. To naj bi bil na\u0161 edini cilj, ki ga sku\u0161amo dose\u010di, in sicer s potrpe\u017eljivostjo, s tem ko dobre volje \u010dakamo, da se iz\u010drpa na\u0161a slaba karma in se nam razodene bo\u017eanski odre\u0161enik v na\u0161i du\u0161i. Vrata, skozi katera vstopa, se imenujejo zadovoljstvo,<\/i> kajti kdor je nezadovoljen s sabo, je nezadovoljen z zakonom, ki ga je naredil tak\u0161nega, kakr\u0161en je. In ker je bog sam ta zakon, ne bo pri\u0161el k tistim, ki so z NJIM nezadovoljni.\u00a0 (str.57)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u0161a lastna narava je tako nizka, domi\u0161ljava in \u010dastihlepna, tako polna po\u017eelenja, predsodkov in mnenj, da bi bila brez re\u0161itve uni\u010dena, \u010de sku\u0161njavam ne bi postavljala meja; izpostavljeni smo sku\u0161njavam, da spoznamo sami sebe in smo poni\u017eni. Vedi, da je najve\u010dja sku\u0161njava, \u010de sku\u0161njav sploh ne pozna\u0161, in bodi zato vesel, \u010de si jim izpostavljen, in se jim upri odpovedujo\u010de, mirno in trdno.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Naj ti bo jasno, da ne sme\u0161 ni\u010desar delati zase,<\/i> da ti je pa dolo\u010dene dol\u017enosti, ki jih mora\u0161 izpolniti, nalo\u017eilo bo\u017eansko. I\u0161\u010di boga samega in ne stvari, ki ti jih lahko da! <\/i>Kar je treba narediti, mora biti narejeno, <\/i>vendar ne zato, da bi u\u017eivali v plodovih dela. \u010ce delujemo v trdnem prepri\u010danju, da na\u0161e ukrepanje za nas same nima nobene vrednosti, temve\u010d, da delamo, ker je delovanje nujno<\/i> \u2013 z drugimi besedami, ker je v na\u0161i naravi, da smo aktivni -, takrat bo po-jazu-pohlepna osebnost v nas vedno bolj \u0161ibka, dokler ne bo kon\u010dno za vedno obmirovala in naredila prostor tistemu spoznanju, ki razkrije resni\u010dno bistvo, da zasveti v vsem svojem siju. (str.62-63)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ne \u017eivi niti v sedanjosti niti v prihodnosti, temve\u010d v ve\u010dnosti. <\/i>Velikansko rastlinje (zla) se tam ne more razcveteti; \u017ee sapica misli na ve\u010dno izbri\u0161e ta made\u017e \u017eivljenja.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cisto srce je nujni pogoj za tistega, ki i\u0161\u010de “znanje duha”. Obstajata dve poglavitni sredstvi, s katerima dose\u017eemo to \u010distost. Prvi\u010d: vztrajno spodi vsako slabo misel; in drugi\u010d: ohrani ravnodu\u0161nost v vseh okoli\u0161\u010dinah, naj te nikoli ni\u010d ni vznemiri ali razjezi.<\/i><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotovil bo\u0161, da ti dve sredstvi samoo\u010di\u0161\u010denja najla\u017ee spodbudi\u0161 s predanostjo<\/i> in ljubeznijo. <\/i>Ne sme\u0161 brezdelno sedeti in ne napredovati, ker se ne po\u010duti\u0161 dovolj \u010distega. Vsakdo si mora prizadevati, <\/i>vendar s pravilno resnostjo in na pravilen na\u010din, in prvi korak na poti je o\u010di\u0161\u010denje svojega lastnega srca. Misli je treba o\u010distiti vsaki\u010d, ko za\u010dutimo jezo ali izgovorimo kaj neresni\u010dnega ali ko smo brez potrebe razkrili napako koga drugega; <\/i>vedno, ko smo kaj rekli ali storili zaradi prilizovanja ali ko smo nekoga zavedli z nepo\u0161teno besedo ali dejanjem. (str.64-65)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ve\u010dni zakon pravi, da \u010dloveka ne more odre\u0161iti nobena sila, ki bi prihajala izven njega samega. <\/i>\u010ce bi bilo to mo\u017eno, bi \u017ee pred davnimi \u010dasi Zemljo obiskal kak\u0161en angel, razodel nebe\u0161ke skrivnosti in z manifestacijami duhovnih zmo\u017enosti dokazal zavesti \u010dlove\u0161tva tiso\u010de stvari, ki so ji neznane.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zlo\u010din lahko storimo v mislih prav tako kakor z dejanjem. Kdor iz kakr\u0161nega koli vzroka sovra\u017ei koga drugega, kdor se veseli ma\u0161\u010devanja, kdor ne more oprostiti krivice, je poln morilskih strasti, pa \u010deprav sicer \u017eiv krst o tem ni\u010d ne ve. Kdor se ukloni napa\u010dnim nazorom in zatre svojo vest na ukaz katere koli institucije, bremeni svojo du\u0161o in tako “zlorablja bo\u017eje ime”, tudi \u010de ni nikoli izrekel prisege. Kdor je poln po\u017eelenja in stre\u017ee zgolj sli \u010dutov, ne glede na to, ali znotraj ali zunaj zakonskega odnosa, je pre\u0161u\u0161tnik. Kdor kateremu koli svojih soljudi odreka dobroto, pomo\u010d ali podporo, ki bi mu jo po pameti lahko dal, in \u017eivi samo za nabiranje materialnih stvari za svoje lastno zadovoljstvo, je pravi tat. In kdor z obrekovanjem ali s kak\u0161nim drugim napa\u010dnim prikazovanjem spravi so\u010dloveka ob dober glas, ni ni\u010d manj\u0161i tat, ampak je lopov najslab\u0161e sorte. (str. 73-74)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potrudi se, da bo\u0161 z vso svojo mo\u010djo zaprl razum pred vsemi begajo\u010dimi mislimi in vanj spustil samo tiste misli, ki ti lahko razkrijejo neresni\u010dnost \u010dutnega \u017eivljenja in mir notranjega sveta. Dan in no\u010d premi\u0161ljuj o neresni\u010dnosti svojega okolja in sebe samega. Nenaden pojav slabih <\/i>misli je manj \u0161kodljiv kakor lene in ravnodu\u0161ne misli. Kajti glede slabih misli si neprestano na pre\u017ei, in ker si se odlo\u010dil, da se bo\u0161 proti njim boril in jih premagal, ti ta odlo\u010denost pomaga, da razvije\u0161 mo\u010d volje. Ravnodu\u0161ne misli pa nasprotno pridejo samo zato, da ti zmanj\u0161ajo pozornost in zapravljajo mo\u010d. (str. 74-75)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Magija ima dvojno mo\u010d: ni\u010d ni la\u017ejega, kot spremeniti jo v \u010darovni\u0161tvo; zadostuje ena sama slaba misel. <\/i>Medtem ko je teoreti\u010dni okultizem nenevaren in je lahko dobrodejen, je prakti\u010dna magija ali sadovi drevesa \u017eivljenja in spoznanja ali druga\u010de: “spoznanje dobrega in slabega”, polna nevarnosti in zatorej zahteva zavest odgovornosti. Za \u0161tudij teoreti\u010dnega okultizma obstaja nedvomno veliko koristnih del, od znanih knjig, kot so Finer Forces of Nature, Sohar, Sefer Jetzirah, Henohova knjiga, Franksova Kabala,<\/i> do \u0161tevilnih hermeti\u010dnih razprav. V evropskih jezikih so te razprave redke, toda latinski spisi srednjeve\u0161kih filozofov, znanih kot alkimisti in ro\u017eni kri\u017earji, so \u0161tevilni. In celo \u0161tudij teh spisov je lahko za u\u010denca, ki ni voden, nevaren. \u010ce se z njimi ne ukvarjamo s pravilnim klju\u010dem in \u010de je u\u010denec mentalno neprimeren za magijo, in tako nesposoben razlikovati levo od desne poti, naj torej sprejme na\u0161 nasvet in tak \u0161tudij opusti, kajti sebi in svoji dru\u017eini bo nakopal nepri\u010dakovane te\u017eave in skrbi, ne da bi se sploh zavedal, od kod prihajajo ali kaj pomenijo sile, ki jih je sam zbudil. (str. 83-84)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tako ima vsak smrtnik protidel ali bolje svoj arhetip v nebesih. To pomeni, da je prvo z drugim nepretrgljivo zdru\u017eeno, v vsaki svoji inkarnaciji in za celotno trajanje ciklusa rojstev; vendar prek duhovnega in intelektualnega principa v \u010dloveku, ki je od ni\u017ejega jaza popolnoma druga\u010den, nikoli pa prek zemeljske osebnosti. Le-ta lahko to povezanost popolnoma prekine, namre\u010d tedaj, kadar v moralnem individuumu manjka vez (duhovne vezi). Resni\u010dno, kakor se je v svojem malo okornem na\u010dinu izrazil Paracelsus, \u010dloveka z njegovimi tremi (stikajo\u010dimi se) duhovi premetuje kot fetus v tkivu makrokozmosa. Vrvica, s katero je povezan (z nebe\u0161kim arhetipom), je “vrvica du\u0161e”, sutratma<\/i> in taijasa<\/i> (sijaj) vedantistov. Tako je \u010dlovek prek svojega duhovnega in intelektualnega principa, prek taijasa <\/i>(ki sveti, “ker ima za dru\u017eabnika svetle\u010di se, notranji organ”), zdru\u017een s svojim nebe\u0161kim prototipom \u2013 torej nikoli s svojim ni\u017ejim, notranjim jazom ali astralnim telesom, ki mu v najve\u010d primerih ne ostane ni\u010d drugega kakor da se po\u010dasi razblini. (str. 113-114)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Predvsem je treba spoznati svoj lastni neumrljivi princip in \u0161ele takrat lahko zmagamo ali s silo osvojimo nebe\u0161ko kraljestvo. Ampak to lahko izpelje samo vi\u0161ji, ne srednji in ne tretji \u010dlovek, kajti zadnji je poln strahu. Tudi drugi \u010dlovek \u2013 “Sin” na tej ravni, kakor je njegov “O\u010de” zopet “Sin” na neki vi\u0161ji ravni \u2013 ne more storiti ni\u010desar brez podpore prvega, “O\u010deta”. Vendar, kdor ho\u010de uspeti, se mora poistiti s svojim bo\u017eanskim O\u010detom. (str. 121-122)<\/p>\n
\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek je zgolj tempelj, “stavba” svojega boga; in seveda tempelj ni on, pa\u010d pa njegov “prebivalec” \u2013 posoda “boga”, ki je v eni prej\u0161njih inkarnacij gre\u0161il in tako prinesel karmo slepote v to novo stavbo. Tako je Jezus govoril resnico; vendar so se njegovi nasledniki do dana\u0161njega dne upirali, da bi razumeli besede Modrosti. Po pojasnjevanju njegovih privr\u017eencev se zdi, da je Zveli\u010dar s svojimi besedami in razlagami utrl pot vnaprej dolo\u010denemu programu, ki naj bi peljal do namernega \u010dude\u017ea. Resni\u010dno, veliki Mu\u010denec je od tedaj in osemnajst stoletij dolgo ostal \u017ertev, ki ga njegovi klerikalni u\u010denci in lai\u010dni privr\u017eenci vsak dan kri\u017eajo veliko bolj kruto, kakor bi ga kdaj koli lahko kri\u017eal sovra\u017enik. Kajti to je resni\u010dni pomen besed “da se na njem izpolnijo bo\u017eja dejanja” v lu\u010di teolo\u0161ke razlage in je zelo neplemenit, \u010de zavr\u017eemo ezoteri\u010dno podajanje. (str. 128-129)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Helena Petrovna Blavatsky Zalo\u017eba Bogataj, ABC Merkur d.o.o. \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 “Mojster” v sveti\u0161\u010du na\u0161e du\u0161e je “na\u0161 vi\u0161ji Jaz” \u2013 bo\u017eanski duh, \u010digar zavest ima svoj vzrok (vsekakor v \u010dasu umrljivega \u017eivljenja \u010dloveka, v katerem je ujet) edinole v razumu, ki ga po navadi imenujemo \u010dlove\u0161ka du\u0161a (medtem ko je “spiritualna du\u0161a” posoda duha). Prva…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6120","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6120","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6120"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6120\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6121,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6120\/revisions\/6121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6120"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6120"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}