![\"robertwright\"](\"http:\/\/www.jivatma.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/robertwright.jpg\")
<\/a>na\u0161ega lastnega nastanka kakor tola\u017eilno zazibanost v prepri\u010danje, da smo ve\u010d kot le \u017eivali; Charlesu Darwinu ne bi prav ni\u010d koristilo, ko bi to \u0161e pod\u017eigal. \u0160ele proti koncu zadnjega poglavja preprosto omeni, da bomo skozi preu\u010devanje evolucije ve\u010d \u00bbizvedeli o izvoru \u010dloveka in njegovi zgodovini\u00ab. V istem odstavku smelo ugotovi, da bo \u00bbv daljni prihodnosti \u2026 psihologija dobila novo osnovo\u00ab. (str.11)<\/p>\nNovi darvinisti\u010dni sociologi se bojujejo z doktrino, ki je v njihovi vedi prevladovala ve\u010dji del dvajsetega stoletja: da biologija ni hudo pomembna in da nas je edinstveno prilagodljivi \u010dlove\u0161ki duh skupaj z edinstveno silo kulture iztrgal evolucijskim koreninam; da ni edinstvene vrojene \u010dlove\u0161ke narave, ki bi gnala na\u0161a dejanja, temve\u010d da je na\u0161a temeljna narava ravno v tem, da smo gnani. Kakor je pred stoletjem zapisal o\u010de sodobne sociologije Emile Durkheim: \u010dlove\u0161ka narava je \u00bbnedolo\u010deno gradivo, ki ga dru\u017ebeni dejavnik oblikuje in spremeni\u00ab. Po Durkheimu zgodovina potrjuje, da so \u0161e celo tako globoko do\u017eiveta \u010dustva, kot so spolno ljubosumje, o\u010detova ljubezen do otroka ali otrokova ljubezen do o\u010deta, \u00bbdale\u010d od tega, da bi bila vrojena v \u010dlovekovi naravi\u00ab. Po njegovem mnenju je duh v osnovi pasiven \u2013 deluje kot posoda, v katero se med odra\u0161\u010danjem postopno zliva krajevna kultura; \u010de duh postavlja kak\u0161ne okvire vsebini kulture, so ti izjemno \u0161iroki. Leta 1917 je antropolog Robert Lowie zapisal, da \u00bbna\u010dela psihologije ne morejo pojasnjevati kulturnih pojavov, prav tako kakor razlogov za arhitekturne sloge ne moremo iskati v gravitaciji.\u00ab Celo psihologi so duh pogosto obravnavali kot nepopisan list. Behaviorizem, ki je obvladoval psihologijo ve\u010dji del dvajsetega stoletja, temelji predvsem na misli, da ljudje navadno delajo tisto, za kar so nagrajeni, in ne delajo tistega za kar so kaznovani; tako se neoblikovani duh oblikuje. V utopi\u010dnem romanu Walden II <\/i>B. F. Skinerja iz leta 1948 zavist, ljubosumje in druge antisocialne vzgibe odstranjujejo s strogim re\u017eimom pozitivnega in negativnega utrjevanja. (str. 13)<\/p>\n
\u010ce se zdi, da je to lahko sprejeti, najverjetneje ne razumete dobro. Va\u0161e celotno telo \u2013 ki je veliko bolj zapleteno in ubrano od \u010desarkoli, kar so kdaj izdelale \u010dlove\u0161ke roke \u2013 je bilo ustvarjeno v tiso\u010dih drobnih korakov in vsak korak je bil naklju\u010den; <\/i>vsak drobceni korak med va\u0161im bakterijskim prednikom in vami je slu\u010dajno <\/i>pomagal nekemu vmesnemu predniku, da je uspe\u0161neje spravil svoje gene v naslednji rod. Kreacionisti, privr\u017eenci teorije o bo\u017ejem stvarjenju sveta, v\u010dasih pravijo, da je verjetnost, da bi \u010dlovek nastal s postopkom naklju\u010dnih genskih sprememb, pribli\u017eno enaka verjetnosti, da bi opica z naklju\u010dnim udarjanjem po tipkah napisala Shakespearova dela. No, seveda, ne ravno zbranih del, vsekakor pa dalj\u0161e, prepoznavne odlomke. (str. 29-30)<\/p>\n
Nobeno \u010dlove\u0161ko dejanje ne vpliva tako o\u010ditno na prenos genov kakor spolnost. Zato so v vsej \u010dlovekovi psihologiji ravno stanja duha, ki vodijo k spolnosti, najbolj\u0161i kandidati za evolucijsko razlago: surova pohota, sanjava zanesenost, trdna (ali vsaj taka, da daje ob\u010dutek trdnosti) ljubezen in tako naprej \u2013 osnovne sile, med katerimi odra\u0161\u010dajo ljudje po vsem svetu, med njimi tudi Charles Darwin. (str. 33)<\/p>\n
Williams je okrepil in raz\u0161iril logiko Batemanove razprave iz leta 1948. Vpra\u0161anje mo\u0161kih genskih interesov v primerjavi z \u017eenskimi je obdelal v smislu \u00bb\u017ertve\u00ab potrebne za razmno\u017eevanje. Mo\u0161ki sesalec skoraj ni\u010desar ne \u017ertvuje. Njegova \u00bbbistvena vloga se lahko kon\u010da s kopulacijo, ki zanj predstavlja zanemarljivo potro\u0161njo energije in snovi, njegovo pozornost pa le za hip odmakne od klju\u010dnih dejavnikov za varnost in dobro po\u010dutje\u00ab. S tem, da mo\u0161ki nimajo veliko izgubiti, lahko pa veliko pridobijo v valuti naravnega izbora, se jim spla\u010da \u00bbagresivno in nemudoma stremeti k parjenju s toliko samicami, kolikor jih je na voljo\u00ab. Za samico pa, po drugi strani, \u00bbkopulacija lahko pomeni obvezo dalj\u0161ega bremena, tako v mehanskem kot fiziolo\u0161kem pomenu, z vsemi \u0161tevilnimi spremljajo\u010dimi napori in nevarnostmi\u00ab. Zato je v njenem genskem interesu, da \u00bbprevzame breme razmno\u017eevanja\u00ab le, ko se zdijo okoli\u0161\u010dine ugodne. In \u00bbena od najpomembnej\u0161ih okoli\u0161\u010din je oplojevalni samec\u00ab; ker \u00bbimajo nenavadno sposobni o\u010detje praviloma navadno sposoben nara\u0161\u010daj\u00ab, je \u00bbsamica v prednosti, \u010de zna izbrati najsposobnej\u0161ega mo\u0161kega, ki je na voljo…\u00ab (str. 44)<\/p>\n
S po\u017eelenjem in podobnimi \u010dustvi nas naravni izbor pripravi do tega, da ravnamo, kakor da bi si \u017eeleli veliko potomcev in bi vedeli, kako priti do njih, pa \u010de jih dobimo ali ne. \u010ce naravni izbor ne bi <\/i>deloval tako, temve\u010d bi bila namesto tega te\u017enja po razmno\u017eevanju prepu\u0161\u010dena razumskim odlo\u010ditvam, bi bilo \u017eivljenje precej druga\u010dno. Mo\u017eje in \u017eene na primer ne bi zapravljali \u010dasa za za\u0161\u010diteno zunajzakonsko spolnost; ali ne bi uporabljali za\u0161\u010dite ali pa bi se odrekli spolnosti. (str.47)<\/p>\n
Zelo pomemben dokaz za razlike med mo\u0161kimi in \u017eenskami najdemo tudi pri na\u0161ih najtesnej\u0161ih sorodnikih. \u010cloveku podobne opice \u2013 \u0161impanzi, pritlikavi \u0161impanzi (ali bonobi), gorile in orangutani \u2013 seveda niso na\u0161i predniki; vsi so se razvijali od \u010dasa, ko so se njihove poti lo\u010dile od na\u0161e. Vendar so se poti cepile pred osmimi milijoni let (za \u0161impanze in bonobe) in \u0161estnajstimi milijoni let (za orangutane). To ni prav veliko za biolo\u0161ki razvoj. (Za primerjavo: avstralopitek, na\u0161 prednik, ki je imel sicer opi\u010djo glavo, hodil pa je pokonci, se je razvil pred \u0161est do osem milijoni let, torej le malo po \u00bbodcepitvi\u00ab \u0161impanzov. Homo erectus z mo\u017egani med opi\u010djimi in na\u0161imi, se je razvil pred poldrugim milijonom let.) (str. 50-51)<\/p>\n
Izbiro samic je izjemno te\u017eko odkriti, dolgoro\u010dni dokazi za u\u010dinek izbire pa so nejasni. So samci ve\u010dji in mo\u010dnej\u0161i od samic le zato, ker so mo\u010dnej\u0161i osebki premagali \u0161ibkej\u0161e in so se uspe\u0161no parili s samico? Ali pa tudi samice raje izberejo mo\u010dnej\u0161e samce, ker so samice s to prirojeno preferenco imele mo\u010dnej\u0161e in zato bolj plodovite sinove, njihove \u0161tevilne h\u010dere pa so potem podedovale babi\u010din okus?<\/p>\n
Ne glede na tovrstne te\u017eave lahko mirno zatrdimo, da so na en ali drugi na\u010din samice pri vseh vrstah \u010dloveku podobnih opic izbir\u010dne. Samica gorile, ki je v splo\u0161nem vezana na spolnost z enim samim, dominantnim samcem, ga lahko tudi zapusti. Ko se njenemu tropu pribli\u017ea tuj samec in si z vodjem tropa za\u010dneta groziti in se morda celo stepeta, se samica lahko odlo\u010di, da gre s tujim samcem, \u010de nanjo naredi dovolj velik vtis. (str.52-53)<\/p>\n
Po svoje je smiselno gledati na purane in ljudi lo\u010deno in ne pod skupnimi darvinisti\u010dnimi pravili. Na\u0161e vedenje je res pod bolj pretanjenim in najverjetneje bolj \u00bbzavestnim\u00ab nadzorom kakor pri puranu. Mo\u0161ki se lahko zavestno odlo\u010dijo, da jih kaj ne vzburi, ali pa se vsaj zavestno odlo\u010dijo, da ne bodo gledali \u010desa, za kar vedo, da jih bo vzburilo. V\u010dasih se celo dr\u017eijo svojih odlo\u010ditev. In \u010deprav se lahko purani vsaj navidez podobno odlo\u010dajo (puran, ki mu je za petami \u010dlovek s pu\u0161ko, se lahko odlo\u010di, da zdaj pa\u010d ni \u010das za ljubezen), je vendarle povsem jasno, da nikjer v \u017eivalskem kraljestvu ne najdemo toliko kompleksnih in pretanjenih mo\u017enosti kakor pri ljudeh. Nekaj posebnega je tudi zasledovanje ciljev na zelo dolgi rok, \u010desar so sposobni le ljudje. (str.54)<\/p>\n
Williams je poudaril, da se moramo, \u010de \u017eelimo izvajati resno evolucijsko analizo, osredoto\u010diti na usodo konkretnega gena. \u010ce \u00bbgen za zvestobo\u00ab (ali \u00bbgen za nezvestobo\u00ab) oblikuje vedenje \u017eenske tako, da bo veliko kopij gena pre\u0161lo v prihodnje rodove, bo \u017ee po definiciji uspeval. Nepomembno je, ali se na poti gen pome\u0161a z geni njenega mo\u017ea ali po\u0161tarja. Kar zadeva naravni izbor, so vsa vozila enako dobra. (Ko govorimo o \u00bbgenu\u00ab za karkoli \u2013 zvestobo, nezvestobo, nesebi\u010dnost, krutost -, navadno pretirano poenostavljamo; zapletene zna\u010dilnosti izhajajo iz medsebojnega sodelovanja ve\u010d genov, vsak od njih pa je bil praviloma izbran zaradi delnega prispevka k ve\u010dji sposobnosti vrste. (str.57)<\/p>\n
Dovolj jasno je, zakaj so mo\u0161ki nagnjeni k temu, da pomagajo pri vzgoji otrok. Ve\u010d dejavnikov je bilo v na\u0161i nedavni zgodovini razvoja, zaradi katerih se s stali\u0161\u010da sam\u010devih genov roditeljsko vlaganje spla\u010da. Z drugimi besedami, zaradi teh dejavnikov so se geni, ki so samca vodili v ljubezen do potomcev \u2013 da je skrbel zanje, jih branil, hranil in izobra\u017eeval -, razmno\u017eili bolj od genov, ki so navajali k odmaknjenosti od dru\u017eine. (str.58)<\/p>\n
Pri vrstah z razmeroma majhnim roditeljskih vlo\u017ekom samcev je dvorjenje, kakor smo videli, dokaj preprosto: samec si mo\u010dno \u017eeli spolnosti, samica pa ni tako zagreta. Lahko si \u017eeli nekaj \u010dasa, da (podzavestno) pretehta kakovost njegovih genov, ali tako, da ga neposredno oceni, ali tako, da ga opazuje v tekmi z drugimi samci, ki se prav tako potegujejo zanjo. Lahko tudi preveri, kak\u0161ne so mo\u017enosti, da je nosilec bolezni. In lahko sku\u0161a izkoristiti visoko ceno svojih jaj\u010dec in pred parjenjem od samca dobi darilo. To \u00bbporo\u010dno darilo\u00ab – natan\u010dno gledano, gre za droben roditeljski vlo\u017eek, saj nahrani samico in njena jaj\u010deca \u2013 opazimo pri \u0161tevilnih vrstah, od prvakov do nekaterih vrst muh. (Samica muhe vztraja pri tem, da se med parjenjem hrani z mrtvo \u017eu\u017eelko. \u010ce z obedom kon\u010da, preden je samec opravil svoje, se lahko odpravi iskat novo hrano in samca pusti na cedilu. \u010ce pa je prepo\u010dasna, se lahko zgodi, da ji samec zapleni preostanek hrane za darilo novim partnericam.) Ve\u010dino skrbi samica lahko razre\u0161i razmeroma hitro in prav nobenega razloga ni, da bi se dvorjenje vleklo ve\u010d tednov. (str.60)<\/p>\n
V vsem drugem so se odgovori mo\u0161kih in \u017eensk skladali. Partner, s katerim bi resno hodili, bi moral biti nadpovpre\u010dno pameten, partner, s katerim bi se bili pripravljeni poro\u010diti, pa bi moral biti \u0161e pametnej\u0161i. Te ugotovitve iz leta 1990 se skladajo z napovedmi Triversa v \u010dlanku iz leta 1972 o roditeljskem vlo\u017eku. Zapisal je, da bi pri vrsti z visoko stopnjo roditeljskega vlo\u017eka samcev \u00bbnaravni izbor privedel do samcev, ki bi razlikovali med samicami, ki bi jih \u017eeleli le oploditi, in samicami, s katerimi bi skupno vzgajali mladi\u010de. Pri prvi bi moral biti bolj zagret za samo spolnost in manj zahteven pri izbiri partnerja kakor samica do njega, do druge pa bi moral biti pribli\u017eno enako zahteven kakor ona do njega.\u00ab (str.65)<\/p>\n
Vzemimo ribo morski mesec. Povpre\u010dni samec te ribe odraste, zgradi kopico gnezd, \u010daka na samice, da odlo\u017eijo jaj\u010deca, ter potem jaj\u010deca oplodi in varuje. Zelo vesten \u010dlan dru\u017ebe je. Vendar mora skrbeti za veliko gnezd, tudi do 150, in njegovo skrb zlahka spodkoplje manj skrben samec, klate\u017e. Klate\u017e se smuka naokrog, ob prilo\u017enosti oplodi jaj\u010deca, potem pa zbe\u017ei in pusti, da za jaj\u010deca skrbi prevarani samec. Klate\u017ei se v dolo\u010denem \u017eivljenjskem obdobju celo obarvajo kot samice in se podobno vedejo, da bi prikrili svoje potuhnjene operacije. (str.77)<\/p>\n
Pri iskanju odgovora na vpra\u0161anje \u00bbZakaj monogamija\u00ab moramo najprej razumeti, da za nekatere dru\u017ebe, ki jih je raziskala antropologija \u2013 z nekaterimi lovskimi in nabiralskimi dru\u017ebami vred -, vpra\u0161anje sploh ni tako begajo\u010de. Te dru\u017ebe so se prebijale na robu pre\u017eivetja. V takih dru\u017ebah, kjer rezervnih zalog prakti\u010dno ni, bi mo\u0161ki, ki bi svoje dobrine delil na dve dru\u017eini, tvegal, da pre\u017eivi le malo njegovih otrok ali celo nobeden. A tudi \u010de bi tvegal ustvarjanje druge dru\u017eine, bi le te\u017eko na\u0161el drugo \u017eeno. Le zakaj bi se odlo\u010dila za polovico reve\u017ea, \u010de ima lahko celega reve\u017ea. Iz ljubezni? Toda kako pogosto bo ljubezen tako hudo zatajila? Namen ljubezni je vendar, da \u017eensko privla\u010di tak mo\u0161ki, ki bo lahko dobro skrbel za njen nara\u0161\u010daj. Poleg tega, zakaj bi njena dru\u017eina \u2013 in v predindustrijskih dru\u017ebah dru\u017eine pogosto odlo\u010dno in pragmati\u010dno oblikujejo nevestino \u00bbizbiro\u00ab – prena\u0161ala tak\u0161ne neumnosti? (str.95)<\/p>\n
Nekaterim darvinistom se morda zdi tak sklep tako logi\u010den, da bodo imeli preverjanje za zapravljanje \u010dasa. Vendar sta Daly in Wilsonova to vendarle storila. Tisto, kar sta odkrila, je presenetilo celo njiju. Leta 1976 je bilo za otroka, ki je \u017eivel vsaj z enim nadomestnim star\u0161em, stokrat bolj verjetno, da bo do\u017eivel zlorabe s smrtnim izidom, kakor za otroka, ki je \u017eivel z obema biolo\u0161kima star\u0161ema. V nekem kanadskem mestu je bila v osemdesetih letih dvajsetega stoletja verjetnost, da bo otroka ubil eden od star\u0161ev, sedemdesetkrat ve\u010dja, \u010de je bil eden od star\u0161ev le kru\u0161ni, kakor \u010de sta bila oba star\u0161a biolo\u0161ka. Seveda je med otroki, ki \u017eivijo s kru\u0161nimi star\u0161i, vendarle zelo malo umorjenih, tako da ne moremo re\u010di, da je otrok obsojen na smrt, \u010de se njegova mati lo\u010di in znova poro\u010di. Vendar vzemimo pogostej\u0161i problem grobega ravnanja, ki se ne kon\u010da s smrtjo. Otroci, mlaj\u0161i od deset let, ki so \u017eiveli z enim kru\u0161nim in enim biolo\u0161kim star\u0161em, so do\u017eiveli do \u0161tiridesetkrat ve\u010d takih dejanj, kakor tisti, ki so \u017eiveli z obema biolo\u0161kima star\u0161ema. (str. 103)<\/p>\n
Zapisek je razdeljen na dva stolpca, Poro\u010di se <\/i>in Ne poro\u010di se<\/i>, nad njima pa obkro\u017eene besede \u00bbTo je zdaj vpra\u0161anje\u00ab. V stolpcu za poroko so bile naslednje postavke: \u00bbotroci (\u010de bog da), stalna sopotnica (in prijateljica na starost), ki izkazuje zanimanje, predmet ljubezni in zabave\u00ab. Po preudarku je k zadnjemu dodal \u00bbvsekakor bolje kakor pes\u00ab. Nadaljeval je: \u00bbdom in nekdo, ki skrbi za hi\u0161o, sladkosti glasbe in \u017eenskega klepeta; vse to je dobro za zdravje, a huda potrata \u010dasa.<\/i>\u00ab Nedisciplinirano je s stolpca za poroko skrenil na pomemben dejavnik proti poroki, tako pomemben, da ga je kar pod\u010drtal. \u010casa, ki mu ga bo tratil zakon, se je lotil \u0161e podrobneje v ustreznem stolpcu proti poroki. \u010ce se ne bi poro\u010dil, je zapisal, bi obdr\u017eal \u00bbsvobodo, da grem, kamor \u017eelim \u2013 izbiro dru\u017ebe, pogovore s pametnimi mo\u017emi v klubih. Ne bi bilo treba obiskovati sorodnikov in se jim prilagajati. Stro\u0161ek in skrb z otroki. Morda dru\u017einski prepiri. Izguba \u010dasa<\/i>. Ne bi mogel brati zve\u010der \u2013 debelost in brezdelje. Napetost in odgovornost. Manj denarja za knjige itd. \u010ce bi imel veliko otrok, bi moral pove\u010dati zaslu\u017eek.\u00ab (str.113)<\/p>\n
Ve\u010dina sodobnih mater se znajde dale\u010d na eni ali na drugi strani zadovoljne srednje poti, po kateri se navadno giblje \u017eenska v lovsko-nabiralski dru\u017ebi. Delajo po \u0161tirideset ali petdeset ur na teden, skrbi jih, ali je vrtec dovolj dober za otroka, in \u017eivijo z rahlim ob\u010dutkom krivde. Ali pa so samo gospodinje in same vzgajajo otroke in jih enoli\u010dnost \u017eivljenja spravlja ob pamet. Seveda si nekatere gospodinje znajo tudi v prehodnem in anonimnem sodobnem okolju ustvariti \u010dvrsto dru\u017ebeno infrastrukturo. \u017denske, ki tega ne zmorejo, pa so skoraj nujno obsojene na nesre\u010dno bivanje. Ni presenetljivo, da je sodobni feminizem do\u017eivel razcvet v \u0161estdesetih letih dvajsetega stoletja, potem ko je povojna rast predmestij razvodenila pomen sose\u0161\u010dine in raztresla \u0161ir\u0161o dru\u017eino na vse strani. \u017denske niso ustvarjene za to, da bi bile predmestne gospodinje. (str. 135)<\/p>\n
O sebi radi mislimo, da smo nesebi\u010dni. In v\u010dasih smo res. V primerjavi z dru\u017ebenimi \u017eu\u017eelkami pa smo pravi pra\u0161i\u010di. \u010cebele umirajo za druge \u010debele, ko napadejo vsiljivca. Nekatere mravlje se prav tako \u017ertvujejo v korist mravlji\u0161\u010da. Druge pre\u017eivijo svoje \u017eivljenje kot vrata, ko varujejo vhod pred nepovabljenimi \u017eu\u017eelkami, ali kot mehovi, ki visijo s stropa za primer pomanjkanja. Ti kosi pohi\u0161tva nimajo potomcev. (str. 151)<\/p>\n
\u010ce poznamo Hamiltonovo teorijo, la\u017ee dojamemo povezavo, ki jo je Darwin videl med kravo z odli\u010dnim mesom, ki jo zakoljejo in pojedo, in mravljo delavko, ki trdo dela vse \u017eivljenje, ne da bi se razmno\u017eevala. Gen v kravi, odgovoren za dobro meso, res ni bil prav ni\u010d koristen za njegovo vozilo, ki je kon\u010dalo pod no\u017eem, in ne more storiti ni\u010desar za neposredno gensko nasledstvo vozila: mrtve krave se pa\u010d ne morejo razmno\u017eevati. Gen pa vendarle naredi veliko za posredno gensko zapu\u0161\u010dino, saj s vplivanjem na dobro meso dose\u017ee, da bo kmet \u0161e naprej redil bli\u017enje sorodnike krave, med temi pa jih ima zagotovo nekaj tudi izvod tega gena. Podobno velja za sterilno mravljo. Mravlja nima neposrednih potomcev, geni, ki so za to odgovorni, pa prav dobro uspevajo, \u010de mravlja \u010das in energijo, ki bi ju porabila za razmno\u017eevanje, vlo\u017ei v skrb za bli\u017enje sorodnike, ki se razmno\u017eujejo. \u010ceprav pri teh sorodnikih gen za sterilnost miruje, je vendarle navzo\u010d in se prenese v naslednji rod, tam pa spet proizvede mno\u017eico sterilnih altruistov, predanih nalogi, da ga prenesejo naprej. Prav v tem so si delavke pri \u010debelah in krave z okusnim mesom podobne: nekateri geni prepre\u010dujejo nadaljevanje po eni poti, s tem pa olaj\u0161ajo prenos po drugih poteh, kon\u010dni rezultat pa je ve\u010dji prenos. (str. 157)<\/p>\n
Strategija programa MILO ZA DRAGO \u2013 stori drugim, kar so drugi storili tebi \u2013 ima kar nekaj skupnega s povpre\u010dnim \u010dlovekom. Nima pa \u010dlove\u0161kega predvidevanja. Ne razume <\/i>vrednosti vzajemnega sodelovanja, vra\u010danja usluge. Uslugo (ali pomanjkanje usluge) enostavno vrne. V tem pogledu je morda bolj podoben na\u0161em predniku z majhnimi mo\u017egani, avstralopiteku. (str. 188-189)<\/p>\n
Zgra\u017eanje je \u0161e veliko ve\u010d vredno, \u010de je vidno v javnosti. \u010ce se razve, kako borbeni ste za svojo \u010dast in \u010de en sam krvav pretep s pestmi odvrne celo mno\u017eico sosedov, ki bi vas sicer morda goljufali, \u010deravno malo ali poredko, se je pretep spla\u010dal. V dru\u017ebi lovcev in nabiralcev, v kateri je skoraj vsako dejanje javno in se \u010den\u010de hitro \u0161irijo, pa je ob\u010dinstvo za pretep bolj ali manj vsesplo\u0161no. Zanimivo, da je tudi v sodobni industrijski dru\u017ebi najve\u010dkrat navzo\u010de ob\u010dinstvo, ko mo\u0161ki ubije mo\u0161kega, ki ga pozna. Tak vzorec se zdi nesmiseln \u2013 zakaj neki bi si morilec \u017eelel pri\u010de -, razen v okvirih evolucijske psihologije. (str. 196)<\/p>\n
Seveda pa nam naravni izbor ni obljubljal \u017eivljenja, postlanega z ro\u017eicami. Nobene \u00bb\u017eelje\u00ab nima, da bi bili sre\u010dni. \u00bb\u017deli\u00ab si le, da \u010dim \u0161ir\u0161e razpe\u010dujemo gene. V Darwinovem primeru ta plat nikakor ni bila zanemarjena. Darwin je imel deset otrok, od tega jih je sedem pre\u017eivelo otro\u0161tvo. Ko torej sku\u0161amo ugotoviti, kak\u0161ne drobne zna\u010dilnosti je naravni izbor vtkal v na\u0161o vest, ni nobenega o\u010ditnega razloga, da ne bi Darwinove vesti uporabili kot dokazno gradivo za v splo\u0161nem uspe\u0161no prilagoditev. \u010ce ga je pripravila do tega, da je storil, kar je bilo treba za pove\u010danje genske zapu\u0161\u010dine, je morda vendarle delovala pravilno, tudi \u010de je bolelo. (str. 201)<\/p>\n
Najbolj prebrisano doseganje dru\u017ebenega polo\u017eaja lahko priznamo \u0161impanzu Miku iz skupine, ki jo je preu\u010devala Jane Goodall v Afriki. Mike ni bil ravno najve\u010dji primerek, je pa ugotovil, da si lahko pridobi spo\u0161tovanje bolj mo\u017eatih samcev, \u010de te\u010de proti njim in ropota s praznimi posodami za petrolej, ki jih vihti v rokah. Goodallova je zapisala: \u00bbV\u010dasih je Mike tudi do \u0161tirikrat zapored ponovil svojo predstavo, vmes pa je po\u010dakal toliko, da so se samci spet sprostili, potem je spet napadel. Ko se je kon\u010dno ustavil (pogosto to\u010dno na mestu, kjer so prej sedeli drugi samci), so se v\u010dasih vrnili in ga za\u010deli podlo\u017eno \u010dohati. Mike si je pridobil \u0161e druge \u010dlove\u0161ke predmete, da je podkrepil svoje predstave: stole, mize, \u0161katle, stojala, karkoli je \u017ee bilo pri roki. S\u010dasoma nam je uspelo vse te predmete pritrditi.\u00ab (str.240)<\/p>\n
Enega od biolo\u0161kih pogledov na tak konflikt je prispeval Paul D. MacLean. \u010clove\u0161ke mo\u017egane je imel za \u00bbtroedine\u00ab, s tremi deli, ki odsevajo na\u0161o evolucijo: plazilsko jedro (sede\u017e na\u0161ih najosnovnej\u0161ih nagonov), obdano s prasesalskimi mo\u017egani (ki so, med drugim, na\u0161e prednike obdarili z naklonjenostjo do potomcev), ti pa so obdani z novosesalskimi mo\u017egani. Veliki novosesalski mo\u017egani abstraktno razmi\u0161ljajo in omogo\u010dajo govor, morda pa tudi (selektivno) naklonjenost do ljudi zunaj dru\u017eine. MacLean meni, da so ti zunanji mo\u017egani nekak\u0161na \u00bbslu\u017ekinja\u00ab, ki racionalizira in upravi\u010duje ter ubesedi delovanje notranjih delov. Tako, kakor velja za druge enostavne modele, je tudi ta zavajajo\u010de preprost, vendar lepo odseva pomembno zna\u010dilnost na\u0161e evolucije: razvijali smo se od samotarjev do dru\u017eabnih bitij, ob tem pa sta postajala iskanje hrane in prizadevanje za spolnostjo vse bolj zakriti in dovr\u0161eni dejavnosti. (str.310)<\/p>\n
\u010clove\u0161ko vedenje zastavlja \u0161e veliko drugih darvinisti\u010dnih vpra\u0161anj. Kak\u0161no vlogo imata humor in smeh? Zakaj se ljudje izpovedujejo na smrtni postelji? Zakaj se zaprise\u017eejo rev\u0161\u010dini in \u010distosti in v\u010dasih prisego celo izpolnijo? Kak\u0161na je natan\u010dna vloga \u017ealovanja? (Zagotovo ka\u017ee na \u010dustveni vlo\u017eek v preminulega kakor smo predpostavili v sedmem poglavju, ta pa je gensko smiseln, dokler je \u010dlovek \u0161e \u017eiv. Kako pa genom koristi \u017ealovanje, ko \u010dloveka ni ve\u010d, ni jasno.) (str.372)<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Robert Wright Zalo\u017eba Mladinska knjiga \u010clovek v knjigi O nastanku vrst skorajda ni omenjen. Prvotna izdaja je nedvoumno ogrozila tako biblijsko tolma\u010denje na\u0161ega lastnega nastanka kakor tola\u017eilno zazibanost v prepri\u010danje, da smo ve\u010d kot le \u017eivali; Charlesu Darwinu ne bi prav ni\u010d koristilo, ko bi to \u0161e pod\u017eigal. \u0160ele proti koncu zadnjega poglavja preprosto omeni,…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6265","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6265"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6265\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7471,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6265\/revisions\/7471"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6265"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6265"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}