![\"zenske](\"http:\/\/www.jivatma.si\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/zenske-in-religija.jpg\")
<\/a> oskrunitve. To \u0161e posebno velja za hinduizem, kjer je hierarhija kast povezana s hierarhijo \u010distosti in omade\u017eevanja. Najni\u017eji kasti, \u0161udrom, izob\u010dencem in nedotakljivim je dodeljeno najbolj umazano delo, ki obredno omade\u017euje. \u017denske zaradi svojih telesnih procesov menstruacije in rojevanja ter svojega dela pri pripravi hrane in \u010di\u0161\u010denju povezujejo z obrednim omade\u017eevanjem in jih tako ena\u010dijo z najni\u017ejo kasto. (str.12)<\/p>\n\u010ceprav je zgodovinsko ozadje zahodne dru\u017ebe, kot je ta v ZDA, druga\u010dno, ka\u017eeta psiholo\u0161ka in kulturna dinamika vendarle dolo\u010dene podobnosti. V letih po 1880 so konzervativni kristjani zavra\u010dali zgodovinske kriti\u010dne metode interpretacij Svetega pisma in so spisali zbirko knjig z naslovom Fundamentals, <\/i>od koder izhaja izraz fundamentalizem. Med leti 1920 in 1950 so konzervativni kristjani izgubili politi\u010dno in kulturno mo\u010d v primerjavi z liberalnimi kristjani v semeni\u0161\u010dih in narodnih svetih cerkva, pa tudi v primerjavi s sekularizacijo in pluralizmom v kulturi na splo\u0161no. Liberalni voditelji so konzervativcem vlivali ob\u010dutek poni\u017eanja in kulturnega nazadnja\u0161tva pri temah, kot je u\u010denje evolucije v \u0161olah. (str.20-21)<\/p>\n
Mo\u0161ki ima vse mo\u017enosti, da Bogu naprti zakone, ki jih sam proizvaja: in med njimi je zanj \u0161e posebej ugoden ta, po katerem mu je \u017eensko, nad katero izvaja suvereno avtoriteto, dodelilo suvereno bitje. Pri judih, muslimanih, kristjanih \u2013 med drugimi -je mo\u0161ki gospodar po bo\u017ejem pravu: strah pred Bogom naj bi v zatirani zadu\u0161il vsakr\u0161no be\u017eno namero po uporu.<\/p>\n
Opazka Simone de Beauvoir, da sta mo\u0161ka mo\u010d in avtoriteta vtisnjeni v civilnem in cerkvenem pravu ter posve\u010deni kot Bo\u017eja pravica, ponavlja obto\u017ebo sufra\u017eetk iz 19. stoletja (recimo Elizabeth Cady Stanton) in se je v sodobnem feminizmu uveljavila kot \u00bbzdravorazumski\u00ab na\u010din mi\u0161ljenja. Religija velja za povsem patriarhalno in represivno, medtem ko pravo, \u0161olstvo in politika \u0161e naprej ostajajo prizori\u0161\u010da feministi\u010dnih bojev, \u010deprav je bil represivni zna\u010daj spoznan tudi pri njih. \u0160e ve\u010d, to spoznanje je feministke spodbudilo ne le h kritiki, temve\u010d tudi k reformiranju in preobrazbi imenovanih kulturnih diskurzov. (str.23-24)<\/p>\n
Tako kot pri Simone de Beauvoir velja tudi pri Elizabeth Cady Stanton, da je religija pomembna nit v vrvi patriarhalnega zatiranja. \u010ceprav je bila Cady Stanton mnenja, da \u017eenske poni\u017euje vsakr\u0161na oblika religije, je trdila, da jih je vsa ta stoletja dr\u017eala v jarmu zlasti bibli\u010dna religija. Religija je sestavni del javne politike in procesa \u017eenske socializacije, ki prikazuje heteroseksizem ter ostale instrumente dehumanizacije, kakr\u0161ni so rasni, razredni, etni\u010dni in nacionalni predsodki, kot normativne in od Boga posve\u010dene. Religija ne oblikuje le posameznic, temve\u010d tudi zakone in vsa ostala javna vpra\u0161anja.<\/p>\n
Tako za razliko od Simone de Beauvoir je Cady Stanton dokazovala, da ne bo nobena dru\u017ebena reforma, ki naj bi resni\u010dno stregla interesom \u017eenske emancipacije, uspe\u0161na, \u010de si ne bo obenem prizadevala tudi za reformo bibli\u010dne religije. \u010ce sufra\u017eetke verjamejo, da lahko revizijo biblije in reformo religije zanemarijo, ker so na kocki pomembnej\u0161a politi\u010dna vpra\u0161anja, pa Cady Stanton poudarja, da se o\u010ditno ne zavedajo vpliva, ki ga imata religija in biblija na dru\u017ebo ter zlasti na \u017eivljenje \u017eensk. (str. 26)<\/p>\n
\u010ce je v prej\u0161njem stoletju rimskokatoli\u0161ka hierarhija zagovarjala kot od Boga za\u017eeleno obliko vladavine za dru\u017ebo monarhijo, zagovarja v tem stoletju uradni cerkveni nauk \u010dlovekove pravice in demokrati\u010dne svobo\u0161\u010dine, a hkrati vztraja, da te za cerkev ne veljajo. Pape\u017e Leon XIII. je, denimo, zavrnil vse \u00bbsodobne svobo\u0161\u010dine\u00ab – svobodo pou\u010devanja in svobodo vesti \u2013 ker naj bi ljudje bili \u00bbneizobra\u017eena mno\u017eica\u00ab. Pape\u017e Leon je sicer priznaval, da smo vsi enaki v tem, da smo Bo\u017eji otroci, toda obenem zanikal, da obstaja kakr\u0161nakoli enakost tudi v dru\u017ebi in kulturi. (str.42)<\/p>\n
Vzporedno s hierarhi\u010dno razporeditvijo mo\u010di so se oblikovali in krepili spolni stereotipi in predsodki, v korist \u00bbvladajo\u010dega\u00ab spola. Pojav spolnih stereotipov je torej tesno povezan s hierarhi\u010dno razporeditvijo mo\u010di. Kljub manj\u0161im spremembam so se spolni stereotipi oblikovali skladno s tendencami in cilji vladajo\u010dega spola. \u017denska je marsikdaj postala sredstvo za dosego ciljev mo\u0161kih. Kljub temu, da \u017eenske \u00bbzna\u010dilnosti\u00ab in \u017eenskost ozna\u010dujejo tudi lastnosti, ki veljajo kot \u00bbdobre in koristne\u00ab (ne\u017enost, so\u010dutje, skrb za drugega, \u010dustvenost, humanost), sta \u017eenska in \u017eenskost razumljeni kot nekaj \u00bbdrugotnega\u00ab. \u010ceprav \u017eenskost nosi atribute pozitivnih \u010dlove\u0161kih vrednot, za katere naj bi si prizadeval sleherni \u010dlovek, je \u0161e vedno razumljena kot \u00bbmanjvredna\u00ab podrejena mo\u0161kemu oziroma mo\u0161kosti, ki je opisana z atributi agresivnosti, tekmovalnosti, racionalnosti. Paradoks, ki je mo\u010dno zaznamoval preteklost in sedanjost \u010dlove\u0161tva, se ka\u017ee v podrejenosti \u00bbbitja\u00ab, ki naj bi se sicer odlikovalo po svojih kvalitetah in vrednotah, a je prav zaradi teh lastnosti obsojeno na drugorazrednost in podrejenost. (str.52)<\/p>\n
Danes se nasprotuje dejstvu, da ima Bog v judovsko-kr\u0161\u010danski tradiciji samo mo\u0161ki obraz. Ta kritika ni sad razvoja teologije ali hermenevtike Svetega pisma, ampak je nastala iz izkustva feministi\u010dno anga\u017eiranih \u017eensk, ki so pri\u0161le do spoznanja, da mo\u0161ka podoba Boga vodi k odtujitvi \u017eensk. Podoba Boga, ki je mo\u0161ko obarvana, tako postaja izziv, na ta izziv pa \u017eenske gledajo razli\u010dno. \u010ce je podoba Boga poudarjena samo s strani enega spola in \u010de bo ta spol postal vodilna skupina za celotno dru\u017ebo, potem bo tudi Bog dobil tak\u0161en, mo\u0161ki pe\u010dat. Posledica tega je, da je \u017eenska lahko \u00bbimago Dei\u00ab, Bo\u017eja podoba, samo preko mo\u0161kega in samo preko njega lahko stopi v dialog z Bogom. Feministi\u010dne teologinje se omenjenega zelo dobro zavedajo in pri svojem iskanju podobe Boga upo\u0161tevajo Avgu\u0161tinovo opozorilo Deus semper maior \u2013 Bog je vedno ve\u010dji kot na\u0161a sposobnost dojemanja. <\/i>(str.62)<\/p>\n
S feministi\u010dno teologijo, natan\u010dneje s feministi\u010dno hermenevtiko, je pri\u0161lo do postavljanja pod vpra\u0161aj negativnih razlag tekstov Geneze in drugih svetopisemskih odlomkov, ki se nana\u0161ajo na \u017eenske. S tem, ko so se \u017eenske pri\u010dele strokovno ukvarjati z \u017eenskimi liki v Svetem pismu in so v sredi\u0161\u010de svetopisemskih zgodb postavile \u017eensko izku\u0161njo, so se po\u010dasi predsodki in spolne stereotipne podobe za\u010dele razkrajati. Vse ve\u010d \u017eensk si tako prizadeva obuditi in obnoviti podobo in pomembnost \u017eenskega dele\u017ea v kr\u0161\u010danski zgodovini. Saj se zavedajo, da lahko kr\u0161\u010danstvo s svojim zgledom spo\u0161tovanja enakopravnosti in enakovrednosti spolov veliko pripomore k izoblikovanju kvalitetnej\u0161ega in lep\u0161ega sobivanja v dana\u0161njem svetu. \u0160tevilne \u017eenske znotraj kr\u0161\u010danstva se prebujajo, do\u017eivljajo preobrazbo in i\u0161\u010dejo svojo novo podobo, ki bi jih osvobodila vseh patriarhalnih oblik ujetosti predvsem predsodkov in spolnih stereotipnih podob, ki so dolgo \u010dasa ogro\u017eale in zatirale \u017eenske, s tem, ko se razkrajajo predsodki in padajo stereotipne podobe, se \u017eenske osvobajajo in postajajo svobodni subjekti, ponosne na svojo spolno identiteto. Tako se po\u010dasi razbijajo predsodki, negativni spolni stereotipi pa so postavljeni pod vpra\u0161aj. V tem pogledu lahko re\u010demo, da se dru\u017ebeni spol umika \u00bbteolo\u0161kemu spolu\u00ab, ki je odraz bogospodobnosti mo\u0161kih in \u017eensk in v svoji transcendentnosti presega zgolj biolo\u0161ko in dru\u017ebeno pogojenost spolov. (str. 68)<\/p>\n
Marija Magdalena je po zahodni tradicionalni predpostavki prostitutka, ki se je po Jezusovih besedah skesala za svojo gre\u0161no preteklost in od tistega trenutka mu je posvetila svoje \u017eivljenje. Od gregorijanskih reform je bil poudarek na tem, da je Jezus \u00bbiz prostitutke napravil sebi najljub\u0161o u\u010denko in apostolo\u00ab, v povezavi s podobo prelepe \u017eenske z dolgimi lasmi, ki jo\u010de nad svojimi grehi. Istoveti se jo z anonimno gre\u0161nico, o kateri govori Luka (Lk 7,36-50), in z Marijo iz Betanije, sestro Marte in Lazarja (Jn II,2). Danes pa se spra\u0161ujemo, zakaj so iz najljub\u0161e Jezusove u\u010denke in apostole napravili prostitutko.<\/p>\n
Iz evangelijev izvemo, da je postala Jezusova u\u010denka od trenutka, ko je do\u017eivela \u010dude\u017eno ozdravljenje in mu nato sledila do njegove smrti na kri\u017eu ter vse do odlo\u010dujo\u010dega dejanja Jezusove zmage nad smrtjo. Kot prvo pri\u010do vstalega nekateri pisci Marijo Magdaleno imenujejo apostola, ker brez dvoma predstavlja glasnico skrivnosti odre\u0161enja. (str.71)<\/p>\n
Na temelju predstavljenih stali\u0161\u010d utemeljujem dekonstrukcijo pojmov \u00bbanti\u010dna \u017eenska\u00ab, \u00bbreligija\u00ab in \u00bbdemokracija\u00ab v lokalnem znanstvenem diskurzu, predlagam pa novo kontekstualizacijo \u00bbanti\u010dne \u017eenske\u00ab kot preciznega na\u010dina deuniverzalizacije pojma \u00bb\u017eenska\u00ab. Spodbijam tezo, da imajo \u017eenske ve\u010d pravic v monarhijah (dedovanje) kot v restriktivni atenski demokraciji. Ob tem povezujem stali\u0161\u010de Stelle Georgoudi o neomejenem prostoru izbora za \u017eenske v podro\u010dju kulta in stali\u0161\u010de Johna Scheida, da je anti\u010dna (rimska) religija urejena skladno z idealom svobode. Osnovni princip rimske religije je racionalnost mesta (dr\u017eave), ki garantira svobodo in dostojanstvom svojim \u010dlanom, \u010dlove\u0161kim in bo\u017eanskim. Tradicionalna religija \u0161\u010diti utrjen red in izklju\u010duje vsako mo\u010d, ki temelji na strahu (superstitio). Odnosi z bogovi so definirani kot racionalni, ne kot iracionalni. Vsi torej imajo mo\u017enost spo\u0161tovati bogove in izvajati kulte po lastnem izboru, pod pogojem, da spo\u0161tujejo javne kulte, javni red in svobodo drugih. Primerjava med stali\u0161\u010di je mo\u017ena v to\u010dki, kjer Stella Georgoudi razbija stereotipe sodobnih raziskav v podro\u010dju anti\u010dnih \u017eensk, John Scheid pa stereotipe o rimski religiji kot sistemu. V gr\u0161ki in rimski religiji je prostor svobode za \u017eenske, ki morda kompenzira odsotnost \u017eensk iz politike s prisotnostjo \u017eensk v pomembnem delu javnega \u017eivljenja. (str. 103)<\/p>\n
Nove raziskave, interpretacije Korana<\/i>, prou\u010devanje predislamskih vplivov, kontekstualna analiza sune in hadisov, novi pristopi k prou\u010devanju islama in islamskih obi\u010dajev, predvsem pa prizadevanja dolo\u010denih posameznic in posameznikov so pomembno prispevali k temu, da imamo danes druga\u010den vpogled v islam, kot so ga imeli na\u0161i predhodniki. Na nekatere stare interpretacije danes gledamo skozi druga\u010dno prizmo, druge interpretacije so podvr\u017eene kritiki, spet tretje so prese\u017eene. Vendar pa prou\u010devanje islama in temeljnih virov \u0161eriatskega prava (Korana sune oz. Hadisov) le po\u010dasi prispeva k dejanski spremembi, saj muslimani verjamejo, da je \u0161eriatsko pravo Bo\u017eje pravo in kot tak\u0161no veljavno za vse \u010dase in za vse okoli\u0161\u010dine. Po drugi strani pa je potrebno priznati, da je do dolo\u010denih sprememb dejansko pri\u0161lo in da si v nekaterih dr\u017eavah prizadevajo za \u00bbbolj\u0161i polo\u017eaj \u017eenske in s tem za enakopravnost spolov tako v verskem kot tudi v dru\u017ebenem \u017eivljenju in udejstvovanju.\u00ab<\/p>\n
Toda dejstvo je, da se kljub tem formalnim prenovam \u0161e vedno ohranja hierarhi\u010dno razumevanje odnosa med zakonci, kar pomembno vpliva na dinamiko odnosa med \u017eeno in mo\u017eem. \u010ce se na primer mo\u017e ne strinja z \u017eenino \u017eeljo po zaposlitvi in \u010de ne upo\u0161teva njegove prepovedi, jo mo\u017e lahko v skrajnem primeru kaznuje ali odslovi. V primeru, da se \u017eenska vede v nasprotju s pri\u010dakovanji njene primarne dru\u017eine ali njenega mo\u017ea, jo lahko doleti celo taka huda kazen, kot je javno bi\u010danje ali kamenjanje. Zgovoren je primer Tur\u010dije, kjer si \u0161ef dr\u017eavnega verskega urada Ali Bardakoglu intenzivno prizadeva za pove\u010danje zaposlovanja \u017eensk, \u010deprav je po drugi strani tudi v Tur\u010diji \u0161e vedno mo\u010dno prisotno pojmovanje, da je \u017eenska pod oblastjo mo\u0161kega \u2013 o\u010deta, brata, sina. (str. 141-142)<\/p>\n
Geomantija, wicca, gibanje boginje in druga gibanja, ki smo jih omenjali v besedilu, predstavljajo samo del \u0161irokega fenomena, ki smo ga v pomanjkanju bolj\u0161ega izraza poimenovali kar novodobni\u0161ko-\u017eenska duhovnost. Omenili smo, da se je ta oblika duhovnosti pojavila v \u0161estdesetih letih dvajsetega stoletja kot zmes religioznih idej, ki so jih izra\u017eala novodobni\u0161ka gibanja, ter zahtev po \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem priznanju \u017eenske kot svojevrstnega religioznega bitja, ki so jih izra\u017eale nekatere veje feministi\u010dnih gibanj. \u010ceprav se novodobni\u0161ko-\u017eenska gibanja med sabo razlikujejo v \u0161tevilnih vidikih, smo sku\u0161ali opozoriti tudi na podobnosti med njimi. Pri tem smo na kratko pokazali predvsem na podobnosti med njihovimi idejnimi izhodi\u0161\u010di. Ugotovili smo, da je za ve\u010dino gibanj zna\u010dilno povezovanje treh konceptov: boginje, \u017eenske in narave, kar se izra\u017ea v prepletanju njihovih skrbi za razvoj \u017eenske tealogije, \u017eenskih pravic ter ekolo\u0161ke zavesti. (str. 158-159)<\/p>\n
\u017de sam naslov knjige, Isis Unveiled<\/i>, daje slutiti, da je H.P.Blavatsky, zavestno ali pa tudi ne, glasnica nekega principa, ki je znotraj religije prisoten od nekdaj, pa kljub temu vedno znova potisnjen v ozadje. V mislih imam pojem androginosti, ki ima v biblijskih tekstih (hebrejskega in latinskega izvora) pomembno mesto. \u010ceprav mnogo velikih interpretov biblijskih tekstov pojem obravnava, ga opisuje, poudarja njegovo pomembnost, pa je njihova interpretacija pomanjkljiva, mogo\u010de v prvi vrsti zato, ker ga obravnavajo samo kot zgolj enega izmed pojmov.<\/p>\n
Novost pristopa Blavatske je v njenem posrednem pristopu do pojma androginosti, ki je v njeni interpretaciji vseprisoten, posebej takrat, kadar se nanj ne nana\u0161a na posreden na\u010din. (str.163)<\/p>\n
Androginost je za Blavatsko tako pomemben pojem, ker je to tisti povezovalni element, ki lo\u010duje razli\u010dne rase med seboj. Ni naklju\u010dje \u2013 in tudi teksti drugih kultur, tako gr\u0161ke kot hebrejske, to domnevo potrjujejo -, da je za bolj razvito veljala tista rasa, ki je imela vi\u0161jo stopnjo androginosti v svojih \u00bbgenih\u00ab. Kajti androginost predstavlja kulturam starih ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj kot samozadostno kreativno silo samo, ki je pogoj za \u010disto (bo\u017eansko) kreacijo: \u00bbPrva \u010dlove\u0161ka rasa (Platon jo imenuje bogovi, Biblija Elohimi) ni imela trojne narave ( du\u0161a-duh-telo), temve\u010d je bila skupek sublimiranih astralnih elementov, v katere je O\u010de vdihnil bo\u017eanskega duha.\u00ab (165-166)<\/p>\n
Pred leti, ko sem \u0161ele vstopila v misijon v Indiji, je k meni pri\u0161lo mlado plemensko dekle. Bila je mati treh zelo majhnih otrok. Ker je bila razvezana, je ostala brez doma, slu\u017ebe, vsega. Ko sva se tisto jutro pomenkovali o njeni prihodnosti, me je premerila s pogledom in izstrelila: \u00bbKak\u0161no sre\u010do ima\u0161! Kako vesela si lahko!\u00ab Ker me je zalotila nepripravljeno, sem ji ugovarjala: \u00bbZakaj pravi\u0161, da imam sre\u010do?\u00ab Razlo\u017eila je: \u00bbNobenih skrbi nima\u0161. Ima\u0161 svoj lasten dom.\u00ab (str.209)<\/p>\n
Samske \u017eenske so obi\u010dajno nevidne. Medtem ko velja proslavljanje porok za velik javni dogodek, pa vse preve\u010dkrat spregledamo neporo\u010dene tete, neporo\u010dljive h\u010dere, pomo\u010dnice, ki so prerevne, da bi si lahko privo\u0161\u010dile mo\u017ea, postarane tajnice, ki so napol zaljubljene v svoje nadrejene. Mnoge med njimi tvorijo bledo ozadje na\u0161ih razposajenih in hrupnih \u017eivljenj. (str.211)<\/p>\n
\u010ce pravilno ravnamo v podmeni, da razse\u017eje Marijine substancialne svetosti temelji na tem, da v njej prebivata Sveti Duh in ve\u010dna Beseda, moramo re\u010di tole: Marijina svetost ni goli odsev izvorne svetosti, ki je Jezus. Marija ne utele\u0161a skrivnosti Lune (mysterium lunae), ki svojo svetlobo prejema od skrivnosti Sonca (mysterium solis) Njena svetost je izvorna, saj je svetost Svetega Duha. Nova Eva in novi Adam nam skupaj dajeta Najsvetej\u0161ega, se pravi O\u010detovo skrivnost. Na podlagi Svetega Duha, ki se pnevmatificira, in edinorojenega Sina, ki se inkarnira, postaneta \u017eenski in mo\u0161ki element skupaj in vsak na svoj na\u010din nosilca Bo\u017eje svetosti. (str.245)<\/p>\n
V tem podpoglavju nameravam premi\u0161ljevati o dveh vrstah nevarnosti, ki jo \u017eensko telo morda predstavlja za verska izro\u010dila: prvi\u010d, \u017eensko telo ima lahko mo\u010d in je lahko vabljivo v seksualnem smislu; drugi\u010d, \u017eensko telo lahko predstavlja nevarnost mo\u0161ki in dru\u017einski \u010dasti. Upo\u0161tevala bom tudi, da je \u017eenskam nalo\u017eeno breme odgovornosti za moralo mo\u0161kih.<\/p>\n
Precej o\u010ditno je, da je \u017eensko telo na splo\u0161no obravnavano kot problemati\u010dno v vseh verskih izro\u010dilih. Kot sem zapisala v drugem poglavju, se religijski institucionalni odgovori na vpra\u0161anje \u00bbKaj je \u017eenska?\u00ab pogosto osredoto\u010dajo na biolo\u0161ka in socialna \u017eivljenjska obdobja \u017eensk. Zgodbe, pou\u010devanje in prakse, namenjene \u017eenskam, se, v nasprotju s tistimi, namenjenimi mo\u0161kim, skoraj v celoti osredoto\u010dajo na \u017eenska telesa in njihove s plodnostjo povezane faze \u2013 ko \u017eenska postane plodna (prva menstruacija) oziroma se je uradno sposobna ploditi (zakon), ko je dokazala svojo plodnost (rojstvo), ko je prekora\u010dila starost, primerno za rojevanje (menopavza), ali je izgubila mo\u017ea (vdovstvo). (str.265)<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nova revija d.o.o., \u010casopisno in zalo\u017eni\u0161ko podjetje Ideja \u017eenske ontolo\u0161ke manjvrednosti je v mnogih tradicijah povezana z idejo ne\u010distosti \u017eenske oz. njene ritualne oskrunitve. To \u0161e posebno velja za hinduizem, kjer je hierarhija kast povezana s hierarhijo \u010distosti in omade\u017eevanja. Najni\u017eji kasti, \u0161udrom, izob\u010dencem in nedotakljivim je dodeljeno najbolj umazano delo, ki obredno omade\u017euje. \u017denske…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6279","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6279","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6279"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6279\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6284,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6279\/revisions\/6284"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}