<\/p>\n
Zalo\u017eba: Stella, \u0160marje\u0161ke Toplice<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V tistem \u010dasu sem menil, da sem dol\u017ean iskati resnico prek filozofije. Moral sem \u0161tudirati matematiko in naravoslovje. Prepri\u010dan sem bil, da ne bom na\u0161el nikakr\u0161ne povezave med tema predmetoma in menoj, dokler ju ne bom postavil na trdne temelje filozofije. Kljub temu pa sem duhovni svet dojemal kot dejanskost. Pri vsakem posamezniku se mi je povsem jasno razkrivala njegova duhovna posebnost. Fizi\u010dno telo in dejanja v fizi\u010dnem svetu naj bi bili le njena manifestacija. Zdru\u017eevala se je s tistim, kar je kot nek fizi\u010dni bacil izviralo iz star\u0161ev. Mrtvim ljudem sem sledil \u0161e dlje na njihovi poti v duhovni svet. Po smrti enega mojih so\u0161olcev sem pisal o tej fazi mojega duhovnega \u017eivljenja nekemu svojemu biv\u0161emu u\u010ditelju, s katerim sva bila dobra prijatelja v \u010dasu \u0161olanja na realki. Odpisal mi je nenavadno ljubeznivo; ni pa napisal niti besedice o tistem, kar sem mu napisal o svojem mrtvem so\u0161olcu.<\/p>\n
In to se mi je v tistem \u010dasu nenehno dogajalo pri dojemanju duhovnega sveta. Nih\u010de se za to ni zmenil. Iz vseh strani so prihajali ljudje z najrazli\u010dnej\u0161imi spiritisti\u010dnimi zadevami. S tem pa nisem \u017eelel imeti nobenega opravka. Zame je bilo neokusno pristopati duhovnemu na tak na\u010din. (str. 26-27)<\/p>\n
Schillerjevo razmi\u0161ljanje je bilo zame zelo privla\u010dno. Pomenilo je, da mora \u010dlovekova zavest najprej dose\u010di dolo\u010deno stanje, preden lahko vzpostavi razmerje s pojavi v svetu, ki ustrezajo njegovemu lastnemu bitju. S tem sem pridobil nekaj, kar je bolje osvetlilo vpra\u0161anja, ki sem si jih zastavljal med opazovanjem narave in pri duhovnih izkustvih. Schiller je govoril, da \u010de le obstaja dolo\u010deno stanje zavesti, lahko izkusimo lepoto sveta. Ali ni ob tem mogo\u010de predpostaviti, da morda obstaja stanje zavesti, ki bi nam posredovalo resnico o bitju stvari! \u010ce je tako, potem ne smemo, tako kot Kant, opazovati trenutno stanje \u010dlovekove zavesti in raziskovati, ali bo lahko vstopila v resni\u010dno bitje stvari. Namre\u010d, najprej je treba usmeriti svoja prizadevanja k odkritju stanja zavesti, skozi katerega bo \u010dlovek vzpostavil tak\u0161en odnos do sveta, da mu bodo stvari in dejstva razkrili svoje bitje.<\/p>\n
Verjel sem, da tak\u0161no stanje do dolo\u010dene mere dose\u017eemo takrat, ko nimamo le misli, ki zaznajo zunanje dogodke in stvari, temve\u010d tudi tiste, ki jih sami izku\u0161amo kot misli. \u017divljenje v mislih se mi je razkrilo kot nekaj povsem drugega kot \u017eivljenje, v katerem \u010dlovek obi\u010dajno \u017eivi in pri tem opravlja obi\u010dajne znanstvene raziskave. \u010ce vedno globlje prodiramo v miselno \u017eivljenje, odkrijemo, da pride duhovna dejanskost temu miselnemu \u017eivljenju naproti. Nato se podamo po poti du\u0161e do duha. Toda na tej notranji du\u0161evni poti pridemo do duhovne dejanskosti, ki pa jo najdemo tudi znotraj narave. Pridobimo poglobljeno znanje o naravi, \u010de se soo\u010dimo z naravo potem, ko smo v \u017eivih mislih ugledali dejanskost duha. (str.34-35)<\/p>\n
Ugotovil sem, da mehanika v celoti zadovoljuje potrebo po znanju, \u010de se uporabi za zaznavo tistega, kar je brez \u017eivljenja, ker v \u010dlove\u0161kem umu na racionalen na\u010din spro\u017ea pojmovanja, ki se nato izka\u017eejo za realna. Zame je bil Goethe utemeljitelj zakona o organskem, ki pa velja za tisto, kar je \u017eivo. Ko sem se pri zgodovini sodobnega duhovnega \u017eivljenja ozrl nazaj na Galilea, sem opazil, kako je z oblikovanjem idej, ki so izhajale iz anorganskega, dal novi naravoslovni vedi njeno sedanjo obliko. Kar je Galileo vpeljal za anorgansko, je Goethe sku\u0161al dognati za organsko. Zame je Goethe postal Galileo organskega. (str.62)<\/p>\n
Med mlaj\u0161o sestro in menoj se je po\u010dasi spletlo \u010dudovito prijateljstvo. V sebi je imela del prvinskega zna\u010daja nem\u0161kih deklet. V du\u0161i ni nosila ni\u010desar, kar bi bilo pridobljeno z izobrazbo, temve\u010d je iz\u017earevala izvirno in \u0161armantno naravnost ter plemenito zadr\u017eanost, ta zadr\u017eanost pa je vzbujala enako zadr\u017eanost pri meni. Ljubila sva se, in tega sva se oba zavedala; nobeden od naju pa ni zmogel prese\u010di strahu, da bi si ljubezen priznala. Tako je najina ljubezen \u017eivela med vrsticami, ki sva jih izrekala, in ne v besedah samih. \u010cutil sem, da je bilo razmerje med najinima du\u0161ama univerzalne vrste; vendar pa nisva zmogla narediti niti koraka dlje od tistega, kar je bilo povezano z du\u0161o.<\/p>\n
Najino prijateljstvo me je osre\u010devalo; zame je bila moja prijateljica kot sonce v mojem \u017eivljenju. In prav to \u017eivljenje naju je odpeljalo dale\u010d narazen. Namesto uric prijetnega dru\u017eenja je ostalo samo kratkotrajno dopisovanje, ki mu je sledil melanholi\u010dni spomin na krasno obdobje mojega \u017eivljenja \u2013 vendar spomin, ki se je v kasnej\u0161ih letih vedno znova dvigal iz globin moje du\u0161e. (str.67)<\/p>\n
V tem \u010dasu \u2013 bilo je okoli leta 1888 \u2013 sem po eni strani \u010dutil mo\u010dno \u017eeljo po intenzivnem duhovnem osredoto\u010denju, po drugi strani pa me je \u017eivljenje pripeljalo v stik s \u0161irokim krogom znancev. Zaradi interpretacijskega uvoda, ki sem ga moral pripraviti za drugo knjigo Goethejevih znanstvenih zapisov, sem v sebi \u010dutil potrebo, da bi izrazil svoje stali\u0161\u010de do duhovnega sveta v miselni obliki, ki bi bila kristalno jasna. To je zahtevalo umik vase pred vsem, kar me je vezalo na zunanje \u017eivljenje. V veliki meri mi je ta umik omogo\u010dila okoli\u0161\u010dina, da sem lahko sedel v kavarni in kljub hrupu okoli sebe ostal v sebi popolnoma miren; z mislimi sem bil osredoto\u010den na zapisovanje grobih obrisov besedila, iz katerega sem kasneje ustvaril omenjeni uvod. Na ta na\u010din sem imel notranje \u017eivljenje, ki ni bilo v nobeni povezavi z zunanjim svetom, \u010deprav so bili moji interesi \u0161e vedno tesno povezani s tem svetom. (str. 81)<\/p>\n
Potem ko sem se vrnil na Dunaj, sem dobil prilo\u017enost postati del skupine, ki jo je povezovala \u017eenska, katere misti\u010dni, teozofski tip razuma je naredil velik vtis na vse \u010dlane skupine. Ure, ki sem jih pre\u017eivel na domu te \u017eenske, Marie Lang, so bile zame izredno koristne. Iskreni tip \u017eivljenjskega nazora in izku\u0161nje sta bila v plemeniti in \u010dudoviti obliki prisotna v Marii Lang. Njena bogata notranja izkustva so se odra\u017eala v njenem odmevnem in prodornem glasu. Njeno \u017eivljenje, ki se je s seboj in svetom trdo borilo, je lahko na\u0161lo delno zadovoljstvo le v misti\u010dnem iskanju. Zdelo se je, da je skoraj ustvarjena zato, da bi bila du\u0161a skupine i\u0161\u010do\u010dih mo\u017e. V ta krog je pri\u0161la teozofija, ki jo je ustanovila H.P. Blavatskyjeva ob koncu prej\u0161njega stoletja. Franz Hartmann, ki je skozi \u0161tevilna teozofska dela in svoje poznanstvo s H.P. Blavatskyjevo, postal znana osebnost, je svojo teozofijo vnesel tudi v na\u0161 krog \u2013 Marie Lang je iz te teozofije sprejela marsikaj. Miselna vsebina, ki jo najdemo v njej, se je v marsi\u010dem skladala z zna\u010dilnostmi njenega uma. Vendar se je tisto, kar je sprejela iz tega vira, nanjo vtisnilo le na zunaj. V sebi je imela misti\u010dno vsebino, ki jo je na precej elementaren na\u010din v resni\u010dno zavest dvignilo srce, ki ga je preizkusilo \u017eivljenje. (str.93)<\/p>\n
Ko se ozrem nazaj na svoje \u017eivljenje, se mi zdi, da so bila prva tri desetletja poglavje, ki tvori celoto. Po koncu tega obdobja sem se preselil v Weimar, kjer sem skoraj sedem let delal na Goethejevem in Schillerjevem in\u0161titutu. Na \u010das, ki sem ga pre\u017eivel na Dunaju med \u017ee opisanim prvim potovanjem v Nem\u010dijo in kasnej\u0161im prihodom v Goethejevo mesto, gledam kot na obdobje, ko sem nekako pri\u0161el do dolo\u010denih zaklju\u010dkov, za katere si je moj um ves \u010das prizadeval. Ti zaklju\u010dki so na\u0161li svoj izraz v pripravi knjige Filozofija duhovne dejavnosti.<\/i> Bistveni del splo\u0161nih idej, s katerim sem takrat izrazil svoja stali\u0161\u010da, je izpostavil, da \u010dutni svet zame ni prava resni\u010dnost. V svojih zapisih in predavanjih tistega \u010dasa sem vedno izrazil mnenje, da je \u010dlovekov um prava resni\u010dnost pri ustvarjanju ideje, ki ne izhaja iz \u010dutnega sveta, temve\u010d se ka\u017ee v dejavnosti iznad podro\u010dja \u010dutne zaznave. To brez\u010dutilno razmi\u0161ljanje sem predstavil kot nekaj, kar postavlja du\u0161o znotraj duhovne biti sveta. Obenem pa sem mo\u010dno poudarjal dejstvo, da medtem ko \u010dlovek \u017eivi znotraj tega brez\u010dutilnega razmi\u0161ljanja, se v resnici zavestno znajde v duhovnih temeljih obstoja. Vse govorjenje o mejah spoznanja ni imelo zame nikakr\u0161nega pomena. Vedeti je zame pomenilo ponovno odkrivati, znotraj zaznavnega sveta, duhovne vsebine, ki se izkusijo v du\u0161i. \u010ce je kdorkoli govoril o mejah spoznanja, sem v tem videl priznanje, da ni v sebi duhovno izkusil pravo resni\u010dnost, in zato tega ni mogel ponovno odkriti v zaznavnem svetu. (str.96-97)<\/p>\n
Tisto, ker sem leta 1888 napisal v drugi knjigi moje izdaje Goethejevih znanstvenih zapiskov, je pre\u017eeto s tak\u0161nimi stali\u0161\u010di: \u00bbKdor pripisuje razmi\u0161ljanju svojo zmo\u017enost zavedanja, ki gre prek meja \u010dutne zaznave, mora prav tako pripisati razmi\u0161ljanju objekte, ki se nahajajo prek meja zgolj \u010dutne dejanskosti. Vendar pa so ti objekti razmi\u0161ljanja ideje. Ko premi\u0161ljevanje o ideji postane dovolj mo\u010dno, se spoji s temeljnim obstojem sveta; kar deluje zunaj, vstopi v \u010dlovekovega duha: postane eno z objektivno dejanskostjo na vi\u0161ku njene mo\u010di. Zavedati se ideje znotraj dejanskosti je prava povezava \u010dloveka. Razmi\u0161ljanje ima enak pomen za idejo kot oko za svetlobo ali uho za zvok. Je organ zaznave.\u00ab (str. 98)<\/p>\n
Ob koncu prve etape mojega \u017eivljenja sem v sebi za\u010dutil potrebo, da bi dosegel dokon\u010dno stali\u0161\u010de glede dolo\u010denih tendenc \u010dlovekovega uma. Ena od teh tendenc je bila misticizem. Ko so se pred mojimi o\u010dmi zvrstila razli\u010dna obdobja misticizma v evoluciji \u010dlove\u0161tva \u2013 v orientalni modrosti,\u00a0 v neoplatonizmu, v kr\u0161\u010danskem srednjem veku, v prizadevanjih kabalistov \u2013 sem le z najve\u010djo te\u017eavo, z ozirom na druga\u010dno usmerjenost mojega uma, vzpostavil nekak\u0161en odnos do misticizma. Zame je bil mistik \u010dlovek, ki mu ni uspelo zgraditi pravi odnos do sveta idej, v katerem je po mojem mnenju obstajalo duhovno. Mnenja sem bil, da \u010dloveku primanjkuje prave duhovnosti, \u010de se za doseganje zadovoljstva z lastnimi idejami pogrezne v notranji svet, kjer ni nobenih idej. Pri tem nisem videl nikakr\u0161ne poti do svetlobe, temve\u010d pot v duhovno temo. \u010ce um sku\u0161a dose\u010di duhovno resni\u010dnost z begom pred idejami, v katerih duh sicer ne prebiva, vendar pa skozi njih vstopa v \u010dlovekovo izkustvo, je to zame kazalo na pomanjkanje sposobnosti zaznave. In vendar so me misti\u010dna prizadevanja \u010dlove\u0161tva na nek na\u010din privla\u010dila. In sicer zna\u010daj notranjega izkustva mistikov. \u017delijo si priti v \u017eivi stik z viri \u010dlove\u0161kega obstoja, in ne le imeti vpogleda v njih, kot v nekaj zunanjega, s pomo\u010djo idejnega opazovanja. Obenem mi je bilo jasno, da je mogo\u010de priti do iste vrste notranjega izkustva, \u010de se pogreznemo v globino du\u0161e v spremstvu polne in jasne vsebine idejnega sveta, namesto da bi to vsebino pri pogrezanju v globine zavrgli. Svetlobo idejnega sveta sem \u017eelel prenesti v toplino notranjega izkustva. Zame je mistik \u010dlovek, ki ne more zaznati duha v idejah in ga posledi\u010dno ob idejah zmrazi. Hlad, ki ga \u010duti ob idejah, ga prisili, da be\u017ei pred njimi in i\u0161\u010de toplino, ki jo du\u0161a potrebuje. (str.100-101)<\/p>\n
V tistem \u010dasu je bilo zame pomembno, da sem temeljito obdelal Goethejevo pravljico O zeleni ka\u010di in lepi liliji, <\/i>ki predstavlja zaklju\u010dek njegovih Pogovorov nem\u0161kih izseljencev.<\/i> Te \u00bbugankarske zgodbe\u00ab so do\u017eivele \u0161tevilna tolma\u010denja. Mene pa \u00bbtolma\u010denje\u00ab vsebine nikoli ni zanimalo. Preprosto sem \u017eelel obdelati njeno pesni\u0161ko, umetni\u0161ko obliko. Razbijanje prevladujo\u010de domi\u0161ljijske stvaritve z intelektualnim tolma\u010denjem me je od nekdaj odbijalo.<\/p>\n
Ugotovil sem, da so se Goethejeve poeme porodile iz njegove duhovne zveze s Schillerjem. Ko je Schiller napisal svojo Briefe fur F\u00f6rderung der aestetischen Erziehung des Menschen<\/i>, je njegov um \u0161el skozi filozofsko fazo razvoja. \u00bbSporazumevanje \u010dlovekove zavesti same s seboj\u00ab je bila umska naloga, ki ga je mo\u010dno zaposlovala. \u010clovekov um je bil zanj po eni strani povsem predan intelektualni dejavnosti. \u010cutil je, da um, ki prevladuje zgolj v intelektualnem, ni odvisen od telesnega in \u010dustvenega. In vendar ga je pri tej obliki nad\u010dutne dejavnosti nekaj motilo. Um se nahaja \u00bbv duhu\u00ab, ko se preda \u00bblogi\u010dni potrebi\u00ab razuma, toda pri tej dejavnosti ni ne svoboden, ne notranje duhovno \u017eiv. Predstavlja abstraktno osen\u010deno sliko duha, se pa ne prepleta in ne vlada v \u017eivljenju in obstoju duha. Po drugi strani pa je Schiller dejal, da se pri nasprotni dejavnosti razum povsem preda telesnemu \u2013 \u010dutni zaznavi in nagonskim vzgibom. Takrat se vpliv, ki izhaja iz duhovnih osen\u010denih slik, povsem izgubi iz uma in se preda naravnemu zakonu, ki ne tvori njegove biti. Schiller je pri\u0161el do zaklju\u010dka, da \u010dlovek ni \u00bbpravi \u010dlovek\u00ab ne pri eni in ne pri drugi dejavnosti. Vendar lahko skozi sebe ustvari tisto, kar mu ni dano po naravi ali po razumskih sencah duhovnega, ki se pojavijo brez njegovih prizadevanj. Svoj razum lahko prenese v \u010dutne dejavnosti in dvigne \u010dutno v vi\u0161jo resni\u010dnost zavesti tako, da deluje kot duhovno. Na ta na\u010din dose\u017ee razpolo\u017eenje, ki se nahaja na pol poti med logi\u010dno in naravno prisilo. (str. 107-108)<\/p>\n
V tistem \u010dasu sta v Weimarju \u017eivela Hans Olden in gospa Grete Olden. Okoli sebe sta zbrala skupino ljudi, ki so hoteli \u017eiveti v ‘sedanjosti’ in so nasprotovali vsemu, kar je na Goethejevem in\u0161titutu in v Goethejevem dru\u0161tvu postavljalo v sredi\u0161\u010de duhovnega obstoja nadaljevanje minulih \u010dasov. Sprejeli so me v to skupino; ko pogledam nazaj, \u010dutim veliko simpatije do vsega, kar sem tam do\u017eivel. Naj so na In\u0161titutu ideje postale \u0161e tako zasidrane zaradi uporabe ‘filolo\u0161ke metode,’ so ponovno postale svobodne in teko\u010de ob vstopu v hi\u0161o Olsonovih, kjer so z zanimanjem sprejeli vsakogar, ki je menil, da mora nov na\u010din mi\u0161ljenja najti svoje mesto med ljudmi, pa tudi vsakogar, ki je z bole\u010dino v du\u0161i gojil marsikateri predsodek in mislil na ideale prihodnosti. Hans Olden je bil znan kot avtor nekaj gledali\u0161kih del s preprostimi zapleti, na primer Die Offizielle Frau<\/i>; v njegovi takratni weimarski dru\u017ebi se je njegovo \u017eivljenje odvijalo povsem druga\u010de. (str.139)<\/p>\n
Moje prvo sre\u010danje z Nietzschejevimi zapisi sega v leto 1889. Pred tem nisem prebral niti vrstice njegovih del. Na vsebino mojih idej, kot sem jih izrazil v Filozofiji duhovne dejavnosti<\/i>, Nietzschejeve misli niso imele niti najmanj\u0161ega vpliva. Prebiral sem tisto, kar je zapisal, z ob\u010dutkom, da me k temu vle\u010de slog, ki ga je razvil skozi svoj odnos do \u017eivljenja. Mnenja sem bil, da je njegova du\u0161a bitje, ki je s podedovano in privzgojeno pozornostjo prisluhnilo vsemu, kar je duh njegovega \u010dasa ustvaril, obenem pa je vedno \u010dutilo: \u00bbKaj ima to duhovno \u017eivljenje opraviti z menoj! Gotovo obstaja svet, v katerem bi lahko \u017eivel; v tem je toliko tega, kar me moti.\u00ab Ta ob\u010dutek je iz njega naredil duhovno gore\u010dega kritika njegovega \u010dasa; vendar kritika, ki mu je lastna kritika prinesla bolezen \u2013 bolezen je moral prena\u0161ati in je o zdravju lahko le sanjal. Na za\u010detku je iskal mo\u017enosti, s katerimi bi svoje sanje o zdravju spremenil v vsebino svojega \u017eivljenja; in tako je z Richardom Wagnerjem, Schopenhauerjem ter s sodobnim pozitivizmom sku\u0161al sanjati, kot da bi sanje v svoji du\u0161i \u017eelel spremeniti v resni\u010dnost. Nekega dne je odkril, da je samo sanjal. Nato je z vso mo\u010djo, ki ga je njegov duh premogel, pri\u010del iskati resni\u010dnost \u2013 resni\u010dnost, ki naj bi se nahajala \u00bbkjerkoli\u00ab. Nobenih poti ni na\u0161el do te resni\u010dnosti, le hrepenenje. Nakar je to hrepenenje zanj postalo resni\u010dnost. Ponovno je sanjal, toda silna mo\u010d njegove du\u0161e je iz teh sanj ustvarila resni\u010dnosti notranjega \u010dloveka, brez tiste te\u017ee, ki je bila tako dolgo zna\u010dilna za \u010dlovekove ideje, in ki so lebdele v njem v nekem radostnem du\u0161evnem razpolo\u017eenju, ki pa je po\u010divalo na temeljih, nasprotnim duhu njegovega \u010dasa, oz. ‘Zeitgeist’. (str.154-155)<\/p>\n
Ta \u010dlovek je videl \u2013 upam si re\u010di, da je dobil navdih \u2013 da \u010dlovek \u017eivi v duhu, ko \u017eivi v \u010distih idejah in ker mora vsa narava najprej zasijati, predem dojame svet \u010distih idej, ima v vsem materialnem le privid (iluzije); da se skozi ideje celotna fizi\u010dna bit razkrije kot duh. Z najve\u010djim zadovoljstvom sem na\u0161el osebo, ki je skoraj do popolnosti razumela duhovno bit. \u0160lo je za razumevanje duhovne biti znotraj ideje. Seveda duh v njej \u017eivi tako, da se za zavestni pogled ob\u010dutenja in ustvarjalne duhovne individualnosti \u0161e ne lo\u010dijo iz morja splo\u0161ne idejne duhovne biti. O duhovnih individualnostih \u0161e nisem mogel spregovoriti z Maxom Christliebom. Njegov \u010dudoviti idealizem bi bil preve\u010d pretresen. Toda o resni\u010dni duhovni biti \u2013 o njej sem lahko govoril z njim. (str.189)<\/p>\n
Verjel sem, da mi ta pojmovanja omogo\u010dajo jasen vpogled v naravo materializma. Zavedal sem se \u0161kodljivosti materialisti\u010dnega na\u010dina mi\u0161ljenja, in sicer ne zaradi dejstva, da materialist usmerja pozornost k materialnemu pojavljanju bivajo\u010dega, temve\u010d zaradi na\u010dina, kako si materialno predstavlja. Materialno opazuje, ne da bi se zavedal, da je v resnici v prisotnosti duha, ki se preprosto ka\u017ee v materialni obliki. Ne ve, da se duh preobrazi v materialno, da bi dosegel delovanje, ki je mogo\u010de samo pri tej preobrazbi. Duh mora najprej pridobiti obliko materialnih mo\u017eganov, da bi lahko v tej obliki \u017eivel \u017eivljenje sveta predstav, ki lahko \u010dloveku na Zemlji dodeli svobodno delujo\u010do samozavest. Namre\u010d, v mo\u017eganih se duh dvigne navzgor izven materije, toda \u0161ele potem, ko se materialni mo\u017egani dvigujejo iz duha. (str.212)<\/p>\n
Za Hegla sem menil, da je najve\u010dji mislec nove dobe. Vendar je bil samo to \u2013 mislec. Zanj se je duhovni svet nahajal v mi\u0161ljenju. \u010ceprav sem neizmerno ob\u010dudoval na\u010din, kako je oblikoval svoje razmi\u0161ljanje, sem dojel, da ni imel ob\u010dutka za duhovni svet, ki sem ga imel pred o\u010dmi in ki se razkriva za razmi\u0161ljanjem samo takrat, ko razmi\u0161ljanje postane izkustvo, katerega telo je do dolo\u010dene mere misel in ki kot du\u0161a sprejema vase Duha sveta. (str. 234)<\/p>\n
Nih\u010de ni dvomil, da bom v Teozofskem dru\u0161tvu izpostavil izklju\u010dno rezultate raziskav, do katerih sem pri\u0161el skozi lastno zaznavo. To sem poudaril ob vsaki ustrezni prilo\u017enosti. Ko je bila v prisotnosti Annie Besantove ustanovljena nem\u0161ka sekcija Teozofskega dru\u0161tva v Berlinu in so me izbrali za generalnega sekretarja, sem moral opustiti sestanke z ustanovitelji, ker sem imel pred neteozofskimi poslu\u0161alci eno od predavanj, v katerem sem obravnaval duhovni razvoj \u010dlove\u0161tva, naslovu predavanja pa sem dodal besedi \u00bbEine Anthroposophie\u00ab. Tudi Annie Besant je takrat vedela, da sem v tistem \u010dasu imel predavanja s tem naslovom, ko sem govoril o duhovnem svetu. (str.252-253)<\/p>\n
Delo znotraj obstoje\u010dih izpostav Teozofskega dru\u0161tva, ki je bilo potrebno kot izhodi\u0161\u010dna to\u010dka, je predstavljalo le del najine dejavnosti. Poglavitno je bilo prirejanje javnih predavanj, kjer sem govoril ljudem, ki niso pripadali Teozofskemu dru\u0161tvu in ki so prihajali izklju\u010dno zaradi vsebine predavanj. Med ljudmi, ki so na ta na\u010din izvedeli, kaj sem imel povedati o duhovnem svetu, ali ki so se ukvarjali s teozofskimi usmeritvami in so si izbrali tak na\u010din u\u010denja \u2013 so se zna\u0161li tudi tisti, ki so kasneje v okviru Teozofskega dru\u0161tva ustanovili Antropozofsko dru\u0161tvo. Med razli\u010dnimi obto\u017ebami glede mojega dela v Teozofskem dru\u0161tvu \u2013 celo s strani samega dru\u0161tva \u2013 je bila tudi ta: da sem do dolo\u010dene mere izrabljal dru\u0161tvo, ki je \u017ee imelo dolo\u010den polo\u017eaj v svetu, kot odsko\u010dno desko za la\u017ejo predstavitev lastnega duhovnega spoznanja. (str. 265)<\/p>\n
Zame je bila vsaka oseba, ki je znala govoriti o duhu iz duha, zanimiva. Po drugi strani pa sem bil trdno prepri\u010dan, da mora v dana\u0161njem \u010dasu vpogled v duhovni svet \u017eiveti znotraj zavestne du\u0161e.<\/p>\n
Pogledal sem v starodavno duhovno spoznanje \u010dlove\u0161tva. Imelo je sanjski zna\u010daj. Ljudje so videli slike, skozi katere se je duhovni svet razkrival. Toda teh slik ni razvijala volja za spoznanjem popolnoma jasnega uma. Pojavljale so se v du\u0161i, ki jih je iz kozmosa dobila kot sanje. To starodavno spoznanje je izginilo ob koncu srednjega veka. \u010clovek si je pridobil zavestno du\u0161o. Ni ve\u010d imel sanjskega spoznanja. Pri polni jasnosti uma je s svojo voljo po spoznanju vlekel ideje v du\u0161o. Ta sposobnost je prvi\u010d postala \u017eiva resni\u010dnost v \u010dutnem svetu. Dosegla je vrhunec kot \u010dutno spoznanje v naravoslovju. (str.275)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zalo\u017eba: Stella, \u0160marje\u0161ke Toplice \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V tistem \u010dasu sem menil, da sem dol\u017ean iskati resnico prek filozofije. Moral sem \u0161tudirati matematiko in naravoslovje. Prepri\u010dan sem bil, da ne bom na\u0161el nikakr\u0161ne povezave med tema predmetoma in menoj, dokler ju ne bom postavil na trdne temelje filozofije. Kljub temu pa sem duhovni svet dojemal…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6300","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6300","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6300"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6300\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7468,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6300\/revisions\/7468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6300"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6300"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6300"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}