<\/p>\n
Valerija Ku\u0161tor, samozalo\u017eba, Murska Sobota, 2012<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1941 sem dobila od prijatelja s \u0160kotske pismo, ki me je dokon\u010dno prepri\u010dalo v to, da opi\u0161em svoje \u017eivljenje. Po njegovem bi ljudem zares napravila uslugo, \u010de bi jim prikazala, kako sem postala to, kar sem, iz tega, kar sem bila. Koristilo bi jim, \u010de bi izvedeli, kako je fanati\u010dna, pravoverna kr\u0161\u010danska delavka postala svetovno znana okultna u\u010diteljica. Veliko bi se lahko nau\u010dili, ko bi odkrili, kako je teolo\u0161ko usmerjena \u0161tudentka svetega pisma pri\u0161la do trdnega prepri\u010danja, da se morajo u\u010denja vzhoda in zahoda zliti in pre\u017eeti, preden se lahko pojavi prava in univerzalna religija, na katero \u010daka svet. Prav tako ima svojo vrednost v\u00e9denje, da je ljubezen Boga starej\u0161a kot kr\u0161\u010danstvo, in da ne pozna meja. To je bila prva in najte\u017eja lekcija, ki sem se je morala nau\u010diti in je zelo dolgo trajala. Fundamentalisti porabijo veliko \u010dasa, da se nau\u010dijo, da je Bog ljubezen. To sicer vseskozi, toda v praksi ne verjamejo, v Bo\u017eji praksi, mislim. (str.1)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tako sem zavestno stopila na prastaro pot iskanja smisla, ki ga je treba najti, \u010de \u017eelimo dobiti odgovor na zmedenost \u017eivljenja in \u010dlove\u0161ko gorje. Napredovanje korenini v misti\u010dni zavesti, in kdor \u017eeli postati dober okultist mora biti predvsem vade\u010di mistik (ali prakti\u010dni mistik \u2013 morda oboje). Naravno in normalno je, da se dogovor srca in mo\u010d ob\u010dutenja (in to natan\u010dnega) razvijeta pred miselnim pristopom in mo\u010djo v\u00e9denja. Duhovni nagon mora biti pred duhovnim znanjem, tako kot so nagoni \u017eivali, otroka in nerazvite osebe prisotni pred njihovim intelektualnim dojemanjem. Torej mora priti vizija prej, kakor obvladamo njeno uresni\u010ditev. Ali druga\u010de, izpra\u0161evanje in slepo ‘tipanje’ po Bogu morata obstajati prej, kot stopimo zavestno na \u00bbpot\u00ab, ki vodi v razodetje. (str.21)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Moje delo je bilo raznoliko: vodenje ra\u010dunov, urejanje ro\u017e v \u010ditalnicah, pisanje pisem za vojake, neskon\u010dna evangelijska sre\u010danja, vodenje vsakodnevnih molitvenih sre\u010danj, vztrajen \u0161tudij svetega pisma in skrajna krepost. Kupila sem vsako knjigo, ki bi mi lahko pomagala bolje pridigati, tako npr.: Smernice za pridigarje, Govori za u\u010ditelje, Razprave za u\u010dence, Osnutki za delavce (te \u0161tiri knjige sem imela sama) in druge z enako vabljivimi in podobnimi naslovi. Pogosto me je imelo, da bi objavila knjigo z naslovom Zamisli za tepce in sem z njo celo za\u010dela, vendar je nikoli nisem napisala. S sodelavkami sem, vsaj kar se mene ti\u010de, dobro shajala. Zaradi mo\u010dnega kompleksa manjvrednosti sem jih vedno ob\u010dudovala, kar je u\u010dinkovito prepre\u010devalo zavist. (str.59)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najprej sem bila skoraj omamljena od \u010dude\u017eev Orienta. Bilo je tako novo, tako tuje, tako popolnoma razli\u010dno od vsega, kar sem si kdaj predstavljala. Barvitost in \u010dudovite zgradbe, umazanija in propadanje, palmova drevesa in bambus, ljubki otro\u010di\u010dki in \u017eene, ki so tedaj \u0161e nosile posode z vodo na glavi; vodni bivoli in nenavadne ko\u010dije s streho (kot npr. \u0161tirikolesne gerije in fijakarske dvokolesne eke), mno\u017eice na bazarjih, ulice z doma\u010dimi trgovinami, srebrnina, \u010dudoviti tepihi, doma\u010dini s tihimi koraki, muslimani, hindujci, Sikhi, Rad\u017eputi, Gurkaji, doma\u010di vojaki in policaji, kak slon z gonja\u010dem, nenavadne vonjave, neznan jezik in vedno sonce (razen med monsunom) \u2013 vedno\u00a0 in kar naprej vro\u010dina. Taki so nekateri spomini iz tistega \u010dasa. Rada sem imela\u00a0 Indijo. Vedno sem upala, da bom \u0161la nazaj, toda bojim se, da mi v tem \u017eivljenju ne bo ve\u010d uspelo. Tam imam veliko prijateljev, veliko pa jih je tudi med Indijci v drugih de\u017eelah. Vem nekaj o indijskih problemih, o hrepenenju o neodvisnosti, notranjem razdoru in konfliktih, mnogoterih jezikih in rasah, mrgole\u010di populaciji in mnogih verah. \u017dal sem bila tam samo nekaj let, zato je ne poznam pristno, toda ljudi imam rada. (str.66)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V bolnicah sem postala precej znana in kaplani vseh veroizpovedi so kar naprej po\u0161iljali pome, da sem sedela ob umirajo\u010dih fantih. \u010ce nisem zmogla ni\u010d pomagati, me je umirajo\u010di lahko vsaj dr\u017eal za roko. Ko sem jih opazovala, kako se selijo na drugo stran, sem se nau\u010dila pomembno stvar: narava ali Bog v teh trenutkih poskrbita za ljudi tako, da obi\u010dajno umrejo popolnoma brez strahu in so pogosto zelo veseli da gredo. Ali pa so v komi in se fizi\u010dno ni\u010desar ne zavedajo. Samo dva mo\u0161ka sta pri umiranju delovala druga\u010de. Eden v Lucknowu, ki je umrl preklinjajo\u010d Boga in svojo mater ter se posmehoval \u017eivljenju; drugi pa je bil hud primer strahu pred vodo. Smrt ni tako stra\u0161na, ko se soo\u010di\u0161 z njo. Pogosto se mi je zdela kot prijazen prijatelj in nikoli nisem imela niti najmanj\u0161ega ob\u010dutka, da bi se z njo kon\u010dalo kaj stvarnega in \u017eivljenjsko pomembnega. Tedaj nisem vedela ni\u010desar o psihi\u010dnih raziskovanjih\u00a0 ali o zakonu ponovnih rojstev, in vendar sem bila v tistih svojih pravovernih \u010dasih prepri\u010dana, da je smrt le prehod k opravljanju drugega dela. Podzavestno nisem nikoli zares verjela v pekel, sicer pa je veliko ljudi, ki so s kr\u0161\u010danskega vidika pravoverni, moralo iti tja. (str. 73-74)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1906 sem za\u010dela fizi\u010dno propadati. Glavoboli, ki sem jih imela vseskozi, so se stopnjevali in zaradi iz\u010drpanosti sem se po\u010dutila kot cunja. Vzrok je ti\u010dal v treh re\u010deh. Prvi\u010d, za svoja leta sem nosila veliko ve\u010d odgovornosti in drugi\u010d, podlegla sem akutnemu psihi\u010dnemu nemiru. Za te\u017eave in katastrofe, ki so nastajale ob delu, sem krivdo vedno naprtila sebi. Morala sem se \u0161ele nau\u010diti lekcije, da je edini neuspeh, \u010de ne more\u0161 nadaljevati, ko si premagan. Najhuj\u0161i od vsega pa je bil ob\u010dutek, da se mi za\u010denja sesedati notranje \u017eivljenjsko tkivo. Vse svoje \u017eivljenje sem oprla na besede sv. Pavla: \u00bbVem, komu sem veroval in prepri\u010dan sem, da more zaklad, ki mi ga je zaupal, obvarovati do tistega dne.\u00ab Toda sama nisem bila ni\u010d ve\u010d prepri\u010dana o sodnem dnevu, pa tudi sploh nisem bila gotova, kaj sem se pri Kristusu obvezala. Preverjala sem vsa dejstva, o katerih sem bila do tedaj prepri\u010dana. Edino dejstvo, ki ga nikoli nisem preverjala, in o katerem sem prepri\u010dana za vekomaj, je obstoj Kristusa. Vem, komu verjamem. To dejstvo je prestalo preizku\u0161njo in ne sloni na veri, ampak na znanju. Kristus JE. Obstaja, – \u00bbmojster vseh mojstrov in u\u010ditelj tako angelov kot ljudi.\u00ab<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u010dela pa sem s svetopisemskim kro\u017ekom, ki je do\u017eivel izjemen uspeh. \u0160tevil\u010dno je presegel mo\u017eeve nedeljske jutranje ma\u0161e, kar je najbr\u017e dodatno prispevalo k te\u017eavam med nama. Kro\u017eka so se udele\u017eevali \u010dlani vseh cerkva, razen katoli\u0161ke in zame je bil edina svetla lisa v tednu. Delno mislim, da tudi zato, ker me povezoval s preteklostjo.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u017eevi napadi jeze so s\u010dasoma presegli vse meje. \u017divela sem v stalni grozi, da bi \u010dlani skupnosti to odkrili in bi izgubil slu\u017ebo. Kot duhovnika so ga imeli zelo radi; v svoji duhovni\u0161ki obleki in \u0161toli je bil res impresivna podoba. Bil pa je tudi zelo dober pridigar. Kakorkoli, zase zelo iskreno mislim, da me ni bilo treba za kaj dosti grajati. Vodilo v \u017eivljenju mi je zmeraj bilo vpra\u0161anje: Kaj bi Jezus \u017eelel, da storim? Nisem bila niti prepirljiva niti zaletava in domnevam, da sta ga dra\u017eili moja mol\u010de\u010dnost in prizadevna potrpe\u017eljivost. Razveselilo ga ni ni\u010d, kar sem naredila. Potem ko je uni\u010dil vse slike in knjige, za katere je menil, da jih cenim, je postal grob \u0161e do mene. Toda nikoli se ni dotaknil Dorothy; do otrok je bil zmeraj prijazen. (str.105)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za stalno in nenehno preganjanje \u017eidov mora obstajati nek osnovni vzrok, za nepriljubljenost mora obstajati nek razlog. Kaj bi to lahko bilo? Osnovni vzrok je najbr\u017e globoko zakoreninjen\u00a0 v nekaterih rasnih zna\u010dilnostih. Ljudje se prito\u017eujejo (kar je pogosto res), da \u017eidje zni\u017eujejo kvaliteto okolja, v katerem prebivajo. Skozi okna obe\u0161ajo posteljnino in obleko, \u017eivijo na cestah in sedijo v skupinah na plo\u010dnikih. Mo\u017eno je, da sledijo dednim vzorcem, kajti stoletja so prebivali in so morali tako \u017eiveti. Ljudje se tudi prito\u017eujejo, da \u010de \u017eida spusti\u0161 v svojo skupino ali delovno organizacijo, ne bo dolgo, ko bodo tudi njegove sestre, ne\u010daki, strici in tete v njej. Toda \u017eidje so se zaradi stoletnega preganjanja morali dr\u017eati skupaj. Trdijo tudi, da so \u017eidje \u010disti materialisti, da jim vsemogo\u010dni dolar pomeni ve\u010d kot eti\u010dne vrednote, in da so hitri in izku\u0161eni pri izkori\u0161\u010danju ne\u017eidov. Iz razprav z \u017eidovskimi \u0161tudenti teologije vem, da \u017eidovska vera ne poudarja nesmrtnosti ali \u017eivljenja po smrti, zakaj torej ne bi po materialni liniji potegnili najbolj\u0161e iz \u017eivljenja? Jejmo in pijmo in si privo\u0161\u010dimo posvetne dobrine, kajti jutri bomo umrli. Vse to je razumljivo, ne pripomore pa k dobrim odnosov. (str. 112-113)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bila sem torej popolnoma razo\u010darana nad \u017eivljenjem, nad vero s togimi (ortodoksnimi) prikazi in nad ljudmi, zlasti mo\u017eem, ki sem ga bila idealizirala. Nih\u010de, razen treh otrok, me ni potreboval, v\u010dasih pa me je potrebovalo na stotine in tiso\u010de ljudi. Samo pe\u0161\u010dico ljudi je v tem hitrem tempu \u017eivljenja skrbelo, kaj bo z mano, neko\u010d pa sem bila pomembna mnogim. Kazalo je, da sem dosegla to\u010dko popolne nekoristnosti. Opravljala sem samo gospodinjska dela in izvajala\u00a0 obi\u010dajno rutino \u017eivljenja v majhnem mestu, rutino, ki jo je najbr\u017e na stotine \u017eena z manj kulturnega ozadja, izobrazbe in pameti bolje opravljalo. Bila sem sita pranja plenic ter rezanja kruha in masla. Spoznala sem, kaj pomeni popoln brezup. Edina tola\u017eba so mi bili otroci in ti so bili tako maj\u010dkeni, da je bil njihov zdravilni vpliv ravno v tem, da niso ni\u010d razumeli. (str.118-119)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ocenjujem, da so se ure \u0161tudija, ki sem jih porabila zanjo, med najbolj dragocenimi urami mojega \u017eivljenja. Ozadje in znanje, ki mi ju je dala, je omogo\u010dilo vse najbolj\u0161e, kar sem uspela narediti pri svojem okultnem delu. Pono\u010di sem sedela v postelji in brala Skrivni nauk <\/i>ter tako za\u010dela zanemarjati sveto pismo, ki sem ga brala ponavadi. Knjigo sem imela sr\u010dno rada, a je hkrati prav tako nisem marala. Menila sem, da je napisana zelo slabo, nepravilno in neurejeno, toda lo\u010diti se od nje nisem mogla. (str.129)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tretje u\u010denje, na katerega sem naletela, in ki me je dolgo zaposlovalo, je bilo dvojno prepri\u010danje v zakon ponovnega rojevanja ter zakon vzroka in posledice. Teozofi, ki se pogosto radi u\u010deno izra\u017eajo, ju imenujejo reinkarnacija in karma. Osebno verjamem, da bi vse to zares potrebno u\u010denje veliko hitreje napredovalo, \u010de teozofi ne bi bili tako prevzeti in o\u010darani s sanskrtskimi izrazi. Z resnico bi lahko seznanili \u0161ir\u0161i krog ljudi, \u010de bi u\u010dili o zakonu ponovnega rojevanja namesto o doktrini reinkarnacije, in \u010de bi predstavili zakon vzroka in posledice namesto zakona karme. Tega ne govorim zaradi kritiziranja, kajti tudi sama podlegam istemu slepilu. Sedaj se z u\u017eitkom smejim ob spominu na svoje prve skupine in predavanja, kako pompozno sem uporabljala tehni\u010dne sanskrtske izraze in prav tako razlagala podrobne pomene ve\u010dne modrosti. Opa\u017eam, da z leti postajam preprostej\u0161a in morda malo bolj modra. (str.131)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Foster je v tem \u010dasu organiziral Odbor 1400, ki se je zaobljubil, da si bo prizadeval spraviti Teozofsko dru\u0161tvo k izvirnim na\u010delom. Ta odbor je bil majhna kopija velikega svetovnega razcepa, ki je po letu 1939 dosegel vrhunec v svetovni vojni. Boj znotraj Teozofskega dru\u0161tva je v bistvu potekal med nazadnja\u0161kimi, konzervativnimi silami ter novimi liberalnimi silami, ki so si prizadevale obnoviti izcioni\u0161ti\u010dno, skupino, ki se je imela za bolj modro in bolj duhovno od preostalega \u010dlanstva in tistimi, ki so ljubili soljudi ter verjeli v napredek in univerzalnost resnice. To je bil boj med izklju\u010devalno stranko in vklju\u010devalno skupino. Ni \u0161lo za boj doktrin; \u0161lo je za boj na\u010del in Foster je porabil veliko \u010dasa, da ga je organiziral. (str.175)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tibetanec obdeluje to temo v bro\u0161uri Nova svetovna religija<\/i>. Navaja, da je Budovo delo pripravilo ljudi na pot u\u010deni\u0161tva, medtem ko je Kristusovo delo pripravilo ljudi na pot posve\u010denj. V tej bro\u0161uri je nakazal obred, v katerem sta veliki dan Bude \u2013 praznik imenovan vesak (praznik Vaisakha ob polni luni v maju) in velikono\u010dna nedelja ob polni luni v aprilu, dolo\u010dena za razsvetljenega Budo in vstalega Kristusa. Polna luna v juniju pa je praznik \u010dlove\u0161tva, ki se tedaj pod vodstvom Kristusa najbolj pribli\u017ea Bogu. Polne lune v preostalih mesecih so manj\u0161i prazniki, v katerih se obravnava ter poudarja dolo\u010dene duhovne kvalitete, potrebne za pot u\u010deni\u0161tva in posve\u010denj. (str. 221)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Besedi \u00bbezoteri\u010den\u00ab in \u00bbokulten\u00ab ozna\u010dujeta \u00bbtisto, kar je skrito\u00ab; ka\u017eeta na tisto, kar je za zunanjim videzom ter na vzroke, ki ustvarjajo zaznavne pojave in u\u010dinke; govorita o finej\u0161em svetu energij\u00a0 in sil, ki jih zunanje oblike zastirajo in skrivajo. Obravnavata, kar je treba vedeti, preden se lahko razvije zavest posve\u010denca.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0V preteklosti so poudarjali subjektivne, a vendar materialne sile (skrite v \u010dloveku) in pogosto psihi\u010dne mo\u010di, kot sta na primer jasnovidnost in jasnosli\u0161nost, ki si ju \u010dlovek deli z \u017eivalmi. V starih \u0161olah je bila izjemno poudarjena fizi\u010dna \u010distost, kar je povezano s \u010di\u0161\u010denjem oblik, skozi katere se mora izra\u017eati du\u0161a.\u00a0 To \u010di\u0161\u010denje ni ezoteri\u010dne narave in ni znak ezoteri\u010dnega ali duhovnega razvoja. Je samo najpotrebnej\u0161a pripravljalna stopnja; dokler ni opravljeno, ni mo\u017eno naprednej\u0161e delo. Fizi\u010dne discipline so potrebne in koristne in morajo biti del programa vseh \u0161ol za za\u010detnike. Z njihovo pomo\u010djo za\u010detnik vzpostavi navade \u010distosti in izgrajuje tip telesa, ki ga bo potreboval kot u\u010denec, ko bo za\u010del s prvim ezoteri\u010dnim delom. (str. 248-249)<\/p>\n
\u00a0<\/i><\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Valerija Ku\u0161tor, samozalo\u017eba, Murska Sobota, 2012 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1941 sem dobila od prijatelja s \u0160kotske pismo, ki me je dokon\u010dno prepri\u010dalo v to, da opi\u0161em svoje \u017eivljenje. Po njegovem bi ljudem zares napravila uslugo, \u010de bi jim prikazala, kako sem postala to, kar sem, iz tega, kar sem bila. Koristilo bi jim, \u010de…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6325","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6325","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6325"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6325\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6327,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6325\/revisions\/6327"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6325"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6325"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}