{"id":6347,"date":"2014-09-23T10:08:24","date_gmt":"2014-09-23T10:08:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jivatma.si\/?p=6347"},"modified":"2014-09-23T10:15:06","modified_gmt":"2014-09-23T10:15:06","slug":"krscanstvo-in-teozofija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/krscanstvo-in-teozofija\/","title":{"rendered":"Kr\u0161\u010danstvo in teozofija"},"content":{"rendered":"

a<\/span><\/p>\n

KR\u0160\u010cANSTVO IN TEOZOFIJA<\/b><\/p>\n

“Teozofija je vzhodna religija, ali ni nekaj podobnega kot je hinduizem ali budizem?” To vpra\u0161anje je napa\u010dno v dveh pomembnih pogledih. Prvi\u010d, teozofija sploh ni religija, ampak na\u010din gledanja na \u010dlove\u0161ko naravo in na svet, ki je zdru\u017eljiv z nedogmati\u010dnimi vidiki katerekoli religije. Drugi\u010d, teozofija ni ni\u010d bolj vzhodna ali zahodna \u2013 prizadeva si za tisto, kar je skupno vsaki kulturi in religiji in posku\u0161a dopolniti vzhod in zahod drugega z drugim.<\/p>\n

Teozofi pripadajo mnogim razli\u010dnim religijam: med njimi, budizmu, hinduizmu, zoroastrizmu, islamizmu, judaizmu in kr\u0161\u010danstvu; in znotraj kr\u0161\u010danstva pripadajo razli\u010dnim cerkvam, kot katoli\u0161ki, metodisti\u010dni, baptisti\u010dni, unitaristi\u010dni, prezbitarijanski in mnogim drugim. Teozofija predstavlja modrost vzhoda zahodu in modrost zahoda vzhodu.<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

TEOZOFIJA ZNOTRAJ KR\u0160\u010cANSTVA<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Beseda teozofija <\/i>pomeni “bo\u017eanska modrost”, tako se imenuje starodaven pogled, ki spoznava med mnogimi zunanjimi oblikami religij tisto, kar je skupno vsem religijam. Teozofija in kr\u0161\u010danstvo se strinjata v svojem bistvu. Kr\u0161\u010danstvo ponuja edinstveno pot k razumevanju teozofske resnice teozofije, in tudi teozofija lahko obogati razumevanje kr\u0161\u010danskega notranjega bistva.<\/p>\n

Nova zaveza pogosto namiguje na religiozno resnico, ki se skriva pod zunanjimi besedami bibli\u010dnega teksta. Velikokrat naletimo na tak\u0161ne odlomke kot “Jaz govorim skrito modrost bogov”. Beremo tudi, da so nekatere stvari onkraj \u010dlove\u0161kega razumevanja, toda to je zato, ker se nam bog razkriva skozi duha”(1 Kor.2.7-10).<\/p>\n

Apostol Pavel pripoveduje spreobrnjenim kristjanom, da o taki modrosti ne more govoriti, ker “zares za to \u0161e niste pripravljeni, ker ste \u0161e vedno samo na naravnem nivoju”(1 Kor. 3.2.). Pavel je imel znanje, ki ga njegovi u\u010denci niso mogli razumeti ali pridobiti, zato je bilo “skrito” pred njimi.<\/p>\n

Jezus je svojim privr\u017eencem rekel: “Vam so podali resnico o bo\u017ejem kraljestvu, toda tistim, ki so zunaj, se vse dogaja, \u010de je prilika prava” (Marko\u00a0 4.11-12). Jezus je naredil razliko med u\u010denci, s katerimi je govoril direktno in s “tistimi, ki so zunaj”.<\/p>\n

Sv. Marko pravi, “da ko je bil sam”, je Jezus povedal svojim u\u010dencem, da \u0161e niso bili predani legijam. Ob neki drugi priliki Jezus pravi: “Veliko bi vam \u0161e lahko povedal, ampak breme bi bilo za vas prete\u017eko” (Janez 16.12). Te neizgovorjene resnice niso zapisane v Svetem pismu, namigujejo o tem, da se je Jezus pojavil pred apostoli pred vstajenjem, in jih u\u010dil o bo\u017ejem kraljestvu \u00a0(Apd 1.3.).<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

TEOZOFIJA IN SVETO PISMO<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Teozofski prevodi so pogosto v uporabi dana\u0161njih strokovnjakov, med nau\u010denimi kristjani pa\u00a0\u00a0 \u017ee stoletja prej. Brati Biblijo dobesedno pomeni prikraj\u0161ati jo za globlji smisel. Na primer, ko se je Jezus poklical “vrata” je seveda uporabljal frazo. Verske resnice, posebno tiste, ki so najbolj pomembne, potrebujejo uporabo simboli\u010dnega jezika: metafore, parabole in alegorije.<\/p>\n

Teozofi se trudijo raziskovati poti, kjer se velike resnice izra\u017eajo v razli\u010dnih religijah z vsega sveta in spoznati notranji ali skriti pomen v vseh religijah. To seveda ne pomeni, da imajo teozofi direkten vpogled v nezmotljivo razumevanje razli\u010dnih religij. Teozofija omogo\u010da poseben na\u010din gledanja in spo\u0161tovanje biblijskih in drugih tekstov.<\/p>\n

Dva glavna dela H. P. Blavatsky\u00a0 (ene izmed ustanoviteljic teozofskega zdru\u017eenja), Odstrta Izida in Skrivna doktrina, vsebujeta veliko idej, ki bi lahko pojasnile Sveto pismo. Na primer, vzhodna ideja o karmi, je o\u010ditna v Svetem pismu. Zamisel o reinkarnaciji je nakazana kot osnovna domneva, ki pomaga razumeti te\u017eko razumljive odlomke. Jezusova \u017eivljenjska zgodba se lahko prikazuje kot rojstvo, kri\u017eanje in vstajenje duha, v vseh nas, ki naredimo duhovno potovanje, kot je opisano v teozofski literaturi.<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

SVETO PISMO<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Za izobra\u017eene kristjane je Sveto pismo resni\u010dno posebna literatura, vendarle je literatura<\/i>.\u00a0 Ni samo ena sama knjiga, pa\u010d pa zbirka del, ki predstavlja veliko literarnih oblik, nekatere vsebujejo ve\u010d religioznih resnic kot druge. Nekateri kristjani ne cenijo, na primer, Ester ali Leviticusa, tako visoko kot Psalme ali Gospele. Ester in Leviticus pri kristjanih spadata med “kanone” ( ki so uradno priznane knjige) v Svetem pismu. Vse knjige v kanonih razkrivajo, kako ljudje v \u017eidovsko \u2013 kr\u0161\u010danskih tradicijah razumejo sami sebe, svoj prostor na tem svetu in njihov odnos do ve\u010djih resnic v in onkraj tega sveta.<\/p>\n

Nekatere svetopisemske knjige so bogatej\u0161e s teozofskimi resnicami kot druge, toda teozofske metode in vpogled lahko osvetlijo katerokoli knjigo v svetem pismu. Vsaka\u00a0 beseda v Svetem pismu ni nezmotljiva resnica v literarnem pomenu – vsaka \u010drka omejuje, toda duh daje \u017eivljenje (2 Kor.3.6.) – toda vsaka beseda nekaj pove nekaj, iz \u010desar se lahko u\u010dimo.<\/p>\n

Teozofski odnos s Svetim pismom vklju\u010duje bo\u017eansko modrost, kristjani pa imenujejo to besedo Bog. Dr\u017ei pa tudi, da vsak stavek v njem ni enako bogat in nima enake vrednosti.<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

EVOLUCIJA<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Evolucija \u0161e zdale\u010d ni nasprotuo\u010da religiji, je v njenem srcu. Evolucija je nakazana v prvem poglavju Geneze, bog je potreboval cel “dan” da je ustvaril “ptice na nebu” in \u0161e en dan\u00a0 za “zveri na zemlji”, in tako naprej. \u010ce ne bi bilo evolucije, bi Bog lahko ustvaril vse takoj. Beseda “dan” je zgolj na\u010din, kako ozna\u010diti obdobje \u010dasa; to nima nikakr\u0161ne zveze z enotami \u010dasa, ki jih danes uporabljamo. Zares, Geneza opisuje dneve in no\u010di, \u0161e preden je sonce za\u010delo obstajati.<\/p>\n

Mi ljudje smo v procesu znotraj evolucijskega razvoja vesolja. Kristjani verjamejo, da ima \u010dlove\u0161tvo veliko vlogo v tem procesu in teozofija se s tem strinja. Z Darwinovega vidika je evolucija\u00a0 prilagoditev vseh vrst \u017eivljenja okolju v katerem \u017eivijo, kateremu se vse vrste prilagodijo ali izumrejo. Teozofija tega procesa ne zanika, smatra pa, da je evolucija trojen proces, ki zajema \u0161e razvoj intelekta in duhovnega spoznanja.<\/p>\n

Teozofija pravi, da je evolucija namenska in usmerjena k ve\u010dji ob\u010dutljivosti oblik, ve\u010dji odzivnosti intelekta in ve\u010dji obve\u0161\u010denosti duhovne enotnosti. V kr\u0161\u010danskem pojmovanju je evolucija bo\u017eja metoda kreiranja, popolnosti in odre\u0161itve.<\/p>\n

Sodobna znanost, kvantna fizika, ima veliko skupnega s svetopisemskim kr\u0161\u010danstvom. Vesolje, ki ga danes poznamo, izgleda “bolj miselni kot mehani\u010dni” svet.<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

NOVE NAJDBE<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Nedavna odkritja rokopisov so osvetlila Sveto pismo in zgodnjo kr\u0161\u010dansko misel in prakso. Med najbolj znanimi najdbami dvajsetega stoletja so mrtvomorski zvitki in Nag Hamadi knji\u017enica. Ti dokumenti radikalno ne spreminjajo, kar svetopisemski strokovnjaki \u017ee vedo; dokumenti dodajajo samo dodatne dokaze in detajle.<\/p>\n

Ti rokopisi \u0161e posebej potrjujejo vplive teozofske modrosti na palestinsko judovstvo v \u010dasu Jezusovega \u017eivljenja. Ti vplivi so bili tudi izra\u017eeni v Aleksandriji, eni najbolj pomembnih kr\u0161\u010danskih \u0161ol, velikanov, med katerimi sta bila Clement in Origen, in veliko razli\u010dnih zgodnjih gnosti\u010dnih in hermeti\u010dnih skupin znotraj kr\u0161\u010danstva, ki so pozneje izginile ali \u0161le v ilegalo. Kumranski dokumenti so pokazali tudi, da so se bratov\u0161\u010dine in skupine podobne meni\u0161kim redovom, razvile v \u010dasu Jezusa, niso pa bile poznane v zgodnjih hebrejskih \u010dasih.<\/p>\n

\u00a0a<\/span><\/p>\n

TEOZOFSKI VIDIK<\/b><\/p>\n

\u00a0\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Teozofija, \u0161e zdale\u010d ni protislovna ali nezdru\u017eljiva s kr\u0161\u010danskim pogledom, je v bistvu njena druga stran. Teozofija zaslu\u017ei pozornost vseh, ki bi \u017eeleli svojo kr\u0161\u010dansko vero narediti bolj razumljivo in bolj \u017eivo v svojih srcih. Teozofija se strinja s sv. Pavlom, da je Kristus znotraj nas. U\u010di ljudi, naj ne zapustijo religije, v kateri so sli\u0161ali govoriti Boga, naj jo \u017eivijo bolj polno in vidijo bolj jasno.<\/p>\n

Poudarek na Kristusovih u\u010denjih o bo\u017eji ljubezni, se odra\u017ea tudi v teozofiji. Ta ljubezen ni \u010dustvo ali sentimentalna naklonjenost. Je starogr\u0161ka beseda “agape”, prepoznavanje ve\u010djih resni\u010dnosti v \u010dlove\u0161kih izku\u0161njah in skrb za dobrobit drugih. V teozofiji se to imenuje “altruizem”, prepoznanje, da smo mi in drugi konec koncev eden, in njihov Bog je na\u0161.<\/p>\n

Tisti, ki so prevzeli stali\u0161\u010de o ve\u010dni resni\u010dnosti, so v notranjem in skritem vidiku kr\u0161\u010danstva, kot prispodoba \u010dloveka, ki ima “razum, da si svojo hi\u0161o gradi na \u010dereh” (Mt. 7.24). Tak\u0161ni ljudje lahko brez strahu gledajo premikajo\u010di pesek kritike in dvoma, ki se pojavi v vsaki novi dobi. Nevihte lahko pridejo, vetrovi lahko pihajo, toda hi\u0161a stoji, kajti njeni stanovalci niso ve\u010d vezani zakonu. Dr\u017eijo se teh skritih duhovnih temeljev, katerih zunanja resnica je vse razen simbolov in znamenj. V lasti bo\u017eanske modrosti poznajo resnico, ki nas naredi svobodne.<\/p>\n

a<\/span><\/p>\n

ZA NADALJNJE BRANJE<\/b><\/p>\n

\u00a0a<\/b><\/span><\/p>\n

Naslednje knjige so razpolo\u017eljive v knjigarnah in Teosophical Publishing House (www.questbooks.net):<\/p>\n

The Cross and the Grail: Esoteric Christianity for the 21st<\/sup> Century, Robert Ellwood.<\/p>\n

Esoteric Christianity, Annie Besant.<\/p>\n

Hidden Wisdom in the Holy Bible, 2 volumes, Geoffrey Hodson.<\/p>\n

Jesus Christ, Sun of God, David Fideler.<\/p>\n

Jung and the Lost Gospels, Stephan Hoeller.<\/p>\n

Mary’s Vineyard: Daily Meditations, Readings and Revelations, Andrew Harvey in Eryk Hanut.<\/p>\n

Reincarnation for the Christian, Quincy Howe.<\/p>\n

Reincarnation in Christianity, Geddes MacGregor.<\/p>\n

Vir literature: The Theosophical society in America<\/p>\n

Informacijska pisarna<\/p>\n

e-mail: olcott@theosophia.org<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

a KR\u0160\u010cANSTVO IN TEOZOFIJA “Teozofija je vzhodna religija, ali ni nekaj podobnega kot je hinduizem ali budizem?” To vpra\u0161anje je napa\u010dno v dveh pomembnih pogledih. Prvi\u010d, teozofija sploh ni religija, ampak na\u010din gledanja na \u010dlove\u0161ko naravo in na svet, ki je zdru\u017eljiv z nedogmati\u010dnimi vidiki katerekoli religije. Drugi\u010d, teozofija ni ni\u010d bolj vzhodna ali zahodna…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6347","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6347","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6347"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6347\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6355,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6347\/revisions\/6355"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6347"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6347"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6347"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}