<\/p>\n
Po na\u0161em skromnem mnenju, so v religiji “nujni” \u010dlove\u0161tva krepost, moralnost, bratska ljubezen in prijazna simpatija do vseh \u017eivih bitij, \u017eivali in \u010dloveka. To je pogosta osnova, ker na\u0161a dru\u017eba nudi nazor; najbolj temeljne razlike med religijami in sektami, padajo\u010de v nepomembnost pred velikim problemom, spravljajo \u010dlove\u0161tvo zbirajo\u010d vse razli\u010dne rase v eno dru\u017eino, prepri\u010dano za skrajno potrebo v tem \u017ealostnem svetu, vzgojiti ob\u010dutke bratske simpatije in tolerance, \u010de \u017ee ne ljubezni. Na\u0161 moto – ” v teh temeljih” je enotnost; v nepomembni \u2013 popolni svobodi; v vseh stvareh \u2013 “dobrodelnost, pravimo vsem kolektivno in vsem individualno – “, obdr\u017eite religijo va\u0161ih prednikov, karkoli \u017ee je \u2013 \u010de se \u010dutite navezane z njo, brat; mislite s svojo glavo- \u010de jo kaj imate; na vsak na\u010din vi sami \u2013 karkoli \u017ee ste; razen res slab \u010dlovek. In spomnite se, da je volk v svoji ko\u017ei neizmerno bolj po\u0161ten kot ista \u017eival \u2013 v ov\u010dji preobleki. (H.P. Blavatsky, knjiga IV. , str. 502-503)<\/p>\n
Mednarodno bratstvo.- Ko muslimani in kristjani prisegajo na obojestransko prijateljstvo in obljubljajo,da so bratje, se njihove dvojne formule razlikujejo. Muslimani pravijo: “Tvoja mati bo moja mati, moj o\u010de tvoj o\u010de, moja sestra tvoja slu\u017ekinja, in ti bo\u0161 moj brat.” Na to kristjani odgovarjajo: “Tvoja mati in sestra bosta moji slu\u017ekinji, tvoja \u017eena bo moja \u017eena in moja \u017eena bo tvoja draga sestra.” – Amen<\/i>. (H.P. Blavatsky, knjiga VIII., 138)<\/p>\n
To nikdar ne sme biti pozabljeno, toda slede\u010da dejstva ne smejo biti spregledana. Na dan, ko bo teozofija dosegla svojo najbolj sveto in najbolj pomembno misijo \u2013 in sicer, zdru\u017eila \u010dlove\u0161tvo vseh narodnosti v bratsko ljubezen in nagnjenje do \u010distega altruizma dela, ne na delu sebi\u010dnih motivov \u2013 na ta dan bo teozofija postala vi\u0161ja kot simboli\u010dna in \u010dude\u017ena, do realizacije, ko \u010dlove\u0161tvo sebi\u010dno \u010daka zadnjih 18 dr\u017eav in bo vsaka situacija dotlej dosegla neuspeh. (H.P. Blavatsky,\u00a0knjiga\u00a0 IX., str. 243)<\/p>\n
\u010ce si kdo izmed nas drzne govoriti o kak\u0161nem \u010dudnem izkustvu ali navideznem ali nerazumljivem fenomenu, se dvoje plasti trudi ustaviti govorjenje o njem z enakim \u010depom. Znanstveniki kri\u010dijo \u2013 “Jaz sem razre\u0161il vse naravne klob\u010di\u010de volne in stvar je nemogo\u010da; to ni doba \u010dude\u017eev!” Hindu pobo\u017enjakarji pravijo \u2013 “To je kali-yuga, spiritualna no\u010dna mora \u010dlove\u0161tva; \u010dude\u017ei niso ve\u010d mogo\u010di.” Tako lahko nekdo z domi\u0161ljavostjo, drugi z ignoranco dose\u017ee s sklepom, ki oklofuta nadnaravno, da je tako mogo\u010de v teh zadnjih \u010dasih. Hindujci na primer verjamejo, da so se \u010dude\u017ei nekdaj dogajali, medtem, ko znanstveniki tega ne verjamejo. Za pobo\u017enjakarske kristjane to ni kali-yuga, toda \u010dlovek lahko sodi po tem kar pravijo \u2013 zlata era lu\u010di \u2013 v kateri \u010dar evangelija pojasnjuje \u010dlove\u0161tvu in jih sili dalje proti ve\u010djemu intelektualnemu zmagoslavju. Izhodi\u0161\u010de njihove vere o \u010dude\u017eih, se pretvarjajo, da so \u010dude\u017ei prineseni zdaj od boga in device \u2013 glavni zadnji \u2013 tako kot v starodavnih \u010dasih. Na\u0161i pogledi so dobro znani \u2013 mi ne verjamemo, da so se \u010dude\u017ei dogajali ali se kdaj bodo; verjamemo, da \u010dudni pojavi, napa\u010dno poimenovani \u010dude\u017ei, so se vedno dogajali, dogajajo se zdaj in se bodo do konca vseh \u010dasov; to je naravno; in ko bodo ta dejstva pronicala v zavest materialisti\u010dnih skeptikov, bo znanost s temi razvojnimi stopnjami dosegla ultimativno Resnico, ki jo je tako dolgo otipavala. Naporna in odvra\u010dajo\u010da izku\u0161nja je govoriti komurkoli o fenomenih v malo znanih straneh narave. Nasme\u0161ek nezaupljivosti je pogosto spremljan z \u017ealjivim izzivom to\u010dnosti s posku\u0161anim napadom \u010dlovekovim karakterjem. Stotine nemogo\u010dih teorij bo spro\u017eenih, da bi se ognili sprejetju samo eni pravi. Va\u0161i mo\u017egani morajo biti vzburjeni, va\u0161i \u017eivci halucinirati, glamur je bil ulit okrog vas. \u010ce se fenomen ne upo\u0161teva s svojo pozitivno otipljivostjo, neizpodbiten dokaz, potem pride skepti\u010dni zadnji vir \u2013 konfederacija<\/i>, povezana z zneskom izdatkov, \u010dasa in te\u017eav totalno neprimernih glede na rezultat, na katerega se upa in kljub odsotnosti zadnjega mogo\u010dega zlega motiva. (H.P. Blavatsky, Collected Writings, knjiga III., str. 92-93)<\/p>\n
Pokazalo se je, da imajo individualni \u010dlani na\u0161ega Dru\u0161tva svoja privatna mnenja o vseh stvareh religiozne narave in tudi o drugih stvareh. Zavarovani so za u\u017eitke in izpovedi od istega; in kot posamezniki imajo enako pravico, da jih izjavljajo v Teozofistu, s svojimi imeni. Nekateri izmed nas bi bili raj\u0161i znani kot arya samajistin, nekateri kot budisti, nekateri kot malikovalci, nekateri kot kaj drugega. Kaj vsak je, se bo pojavilo kot njegova podpisana komunikacija. Toda noben Arijec, Budist, niti kdo tipi\u010dne dolo\u010dene religije ali urednik ali sodelavec, pod dru\u0161tvenimi pravili, sme uporabiti te stolpce uvodnih \u010dlankov ekskluzivno v svojem interesu ali odkrito nameniti \u010dasnik propagandi. Na\u010drtovano je, da bo striktna nepristranskost komentirana s strani urednikov; \u010dasnik predstavlja celo Teolo\u0161ko dru\u0161tvo ali univerzalno bratov\u0161\u010dino v vsaki posamezni sekciji. Dru\u0161tvo ni cerkev ali sekta v kateremkoli smislu, nameravamo dati prijazno dobrodo\u0161lico tako eni vrsti vernikov, kot tudi drugih; zahtevamo samo, da bo proti nasprotnikom uporabljen vljuden jezik. Politika Dru\u0161tva je tudi polno jamstvo in garancija, da ne bo zatiranja dejstev ali popu\u0161\u010danja pri pisanjih do ustaljenih ali nasprotujo\u010dih si cerkva katerekoli dr\u017eave. (H.P. Blavatsky, knjiga II., str. 84-85)<\/p>\n
To vpra\u0161anje je bilo pogosto zastavljeno in zmotno prevlada prepri\u010danje, da je \u010dasnik vdan ekspoziciji svetovne teozofije. Prva \u0161tevilka je bila izdana brez popolnega razumevanja njenih bralcev. Na\u0161e usmerjanje vsebuje dve nadaljnji vpra\u0161anji: Kaj je Teozofsko dru\u0161tvo; in kaj so teozofi. Na vsako vpra\u0161anje bo dan odgovor.<\/p>\n
Po slovaropiscih je termin teozofija<\/i> sestavljen iz dveh gr\u0161kih besed \u2013 theos, <\/i>“bog” in sophos, “moder”. Do sedaj, pravilno. Toda razlaga, ki sledi, je dale\u010d od \u010diste ideje o teozofiji. Webster jo definira najbolj originalno, kot “domnevni odnos z Bogom in superiorni duh in kot posledi\u010dni dose\u017eek super \u010dlove\u0161kega znanja, s fizi\u010dnimi procesi,<\/i> kot z magi\u010dnimi operacijami nekaterih starodavnih Platonistov, ali s kemi\u010dnimi procesi<\/i> nem\u0161kih filozofov. ” (H.P.Blavatsky, knjiga II. Str. 86-87)<\/p>\n
Medtem, ko opazujemo na\u0161 namen, enega od mnogih; najbolj pomembno pa je o\u017eiviti delo Ammoniusa Saccasa in nau\u010diti razli\u010dne nacije, da ne pozabijo, da so otroci “ene matere”. Kot transcendentna stran starodavne teozofije, je tudi skrajni \u010das, da Teozofsko dru\u0161tvo to pojasni. S toliko naravnega iskanja, iskanja Boga, znanosti starodavnih arijcev in gr\u0161kih mistikov in mo\u010di modernega spiritualnega posredovanja, ali se s tem dru\u0161tvo strinja? Na\u0161 odgovor je: – z vsem. Ampak, \u010de se vpra\u0161am ali verjamem vanj, bi bil odgovor: – kot telesno \u2013 ne. Dru\u0161tvo, kot telo, nima veroizpovedi, je vse razen lupina okrog spiritualnega znanja; in teozofija v svoji izpolnitvi je spiritualno znanje \u2013 esenca filozofskega in teisti\u010dnega poizvedovanja. Vidno tipi\u010dne univerzalne teozofije ne morejo biti bolj sekta\u0161ke kot Geografsko zdru\u017eenje, ki predstavlja univerzalne geografske raziskave brez skrbi ali bodo raziskovalci ene veroizpovedi ali druge. Religija Dru\u0161tva je algebrai\u010dna ena\u010dba,v kateri je tako dolgo izpu\u0161\u010den znak = enakost pa ni izpu\u0161\u010dena, vsakemu \u010dlanu je dovoljeno nadome\u0161\u010dati koli\u010dine njemu samemu, ki bolje sogla\u0161a s klimatskimi in ostalimi nujami njegove doma\u010de de\u017eele, z posebnostmi njegovih ljudi, ali celo z njegovimi lastnimi. Ker ni sprejelo veroizpovedi, je na\u0161e Dru\u0161tvo zelo pripravljeno, da da in vzame, da se u\u010di in u\u010di druge s prakti\u010dnimi eksperimenti in je proti samo pasivnemu in zaupljivemu sprejemu vsiljene dogme. Pripravljen je sprejeti vsak rezultat, zahtevan od prej omenjenih \u0161ol ali sistemov, ki se lahko logi\u010dno in eksperimentalno demonstrirajo. Nasprotno pa, ne more sprejeti ni\u010desar od samo vere, ne glede od kogarkoli bi bila zahtevana.<\/p>\n
Ko premi\u0161ljujemo o nas samih individualno, je to \u010disto druga stvar. \u010clani v dru\u0161tvu so zelo razli\u010dnih nacionalnosti in ras in so bili rojeni in \u0161olani v zelo razli\u010dnih veroizpovedih in socialnih razmerah. Eni verjamejo v eno stvar, drugi v drugo. Eni se nagibajo proti starodavni magiki ali skrivni modrosti, ki so se je nau\u010dili v sveti\u0161\u010dih, kar je zelo nasprotno od supernaturalizma ali diabolizma; drugi v modernem spiritualizmu ali odnosu z duhom mrtvih, nekateri drugi v mezmerizem ali \u017eivalski magnetizem ali pa samo okultnim dinami\u010dnim silam v naravi. Nekateri so komaj pridobili kak\u0161no prepri\u010danje, toda so v stanju pozornega pri\u010dakovanja katerekoli religije, ki ni v Dru\u0161tvu; dejstvo, da se kdo v\u010dlani, dokazuje, da i\u0161\u010de finalne resnice kot ultimativne esence stvari. \u010ce bi obstajal spekulativni ateist, kar bi filozofi zanikali, bi moral zavre\u010di oba, vzrok in posledico, \u010de je ta svet iz materije ali iz duha. Lahko so tudi \u010dlani, ki so tako kot pesnik Shelley, pustili svoji domi\u0161ljiji dvigniti od vzroka prej ad infinitum, <\/i>ko vsak v svojem obratu postane logi\u010dno transformiran v rezultat, potreben prej\u0161njemu vzroku, stanj\u0161ati ve\u010dnost v zgolj meglico. Ampak niso ateisti v spekulativnem smislu, ko identificirajo materialne sile vesolja s funkcijami, s katerimi teisti obdarijo Boga ali druga\u010de; ko se enkrat osvobodi od zamisli abstraktnega ideala, vzroka, nuje in posledice, lahko kot ateisti samo spo\u0161tujejo osebnega boga in ne univerzalne du\u0161e panteista. Po drugi strani, pobo\u017eni sekta\u0161i, ograjeni v to kar so, z blede\u010do veroizpovedjo, na katero je pozorno napisano “ni prehoda”, ne more nih\u010de priti iz svoje ograde, da se pridru\u017ei Teozofskemu dru\u0161tvu, tudi \u010de bi lahko, ima svoj prostor za tiste, ki jim vera prepoveduje raziskave. Korenska ideja Dru\u0161tva je svoboda, brez strahu za raziskovanje. (H.P.Blavatsky, volume II. str.100-101-102)<\/p>\n
In je tudi zaveznik po\u0161tene religije \u2013 k duhovitosti: religija, ki je pripravljena biti sojena z enakimi testi, ki jo aplicira drugim. Te knjige, ki vsebujejo samoevidentno resnico, so od njih navdahnjene (ne razodete). Toda vse knjige upo\u0161tevajo in pripovedujejo o \u010dlove\u0161kem elementu v njih, podrejene Knjigi o naravi; za branje in pravo razumevanje se morajo prirojene mo\u010di du\u0161e visoko razviti. Idealni zakoni se lahko za\u010dutijo samo z intuitivno fakulteto; so onkraj domene argumentov in dialektike, in nih\u010de ne razume ali prav mara \u010dez razlago drugega uma, ker bo tudi ta um trdil direktno odkritje. In tako kot to Dru\u0161tvo, ki dovoljuje naj\u0161ir\u0161i zamah na podro\u010djih \u010distih idealov, ni manj \u010dvrst v sferah dejstev, njegova spo\u0161tljivost do moderne znanosti in njegovi pravi\u010dni predstavniki so iskreni. Kljub vsemu njihovemu pomanjkanju vi\u0161je spiritualne intuicije, je zatorej svetovni dolg predstavnikov moderne fizi\u010dne znanosti je gromozanski. Dru\u0161tvo iskreno podpira iplemenit in ogor\u010den protest nadarjenega in prepri\u010dljivega pridigarja, O.B.Frothinghama, proti tistim, ki so posku\u0161ali podceniti usluge na\u0161ih velikih naturalistov. “Govori o znanosti so nereligiozni, ateisti\u010dni,” kri\u010di v nedavnem govoru v New Yorku, “Znanost kreira novo idejo o Bogu. To je dolg do znanosti, da imamo vsaj kak\u0161en koncept o \u017eivem Bogu. \u010ce ne bomo postali ateisti, nekega dne pod neznosnim efektom protestantizma, bo to zaradi znanosti, ker je odvrnila od nas odvratno iluzijo, ki nas dra\u017ei in nas sramoti, v smislu kako vidimo razloge o teh stvareh. (H.P.Blavatsky, knjiga II. str.103)<\/p>\n
<\/i>V zaklju\u010dku lahko trdimo, da je teozofija \u0161ir\u0161a in veliko bolj univerzalna v svojih pogledih, kot katerokoli obstajajo\u010de zgolj znanstveno zdru\u017eenje, ima poleg znanosti svojo vero v vsako mo\u017enost in odlo\u010dno voljo prodreti v tista neznana spiritualna podro\u010dja, o katerih se eksaktna znanost pretvarja, da jih njeni redovniki ne smejo raziskovati. In ima eno kvaliteto ve\u010d kot katerakoli druga religija, ker ne dela razlik med nejudi, judi ali kristjani. V tem duhu je bilo zdru\u017eenje ustanovljeno na temeljih univerzalnega bratstva. (H.P. Blavatsky, knjiga II. str.105)<\/p>\n
Lahko, da je to u\u010denje \u2013 kot vsaka o\u010ditna resnica \u2013 odbijajo\u010de mnogim ljudem. Kot za nas, ki verjamemo vanj. Sentimentalnost nima prostora v na\u0161ih vrstah; ta, ki ni pripravljen \u017ertvovati svojega osebnega upanja ve\u010dni resnici, lahko postane \u010dlan Teozofskega zdru\u017eenja, ne bo pa nikdar \u010dlan Ezoteri\u010dnega kroga. Brez pritiska na\u0161ega mnenja do kogarkoli, spo\u0161tujemo te in druge , brez da jih delimo. In vendar na\u0161e Dru\u0161tvo ra\u010duna na tiso\u010de Evropejcev in Ameri\u010danov v na\u0161ih vrstah. (H.P. Blavatsky, knjiga II., str.20-21)<\/p>\n
Seveda, celotno telo ortodoksnih duhovnikov bi z jezo poslu\u0161alo vsak poskus prikraj\u0161ati jih za zadovoljstvo verjeti v vro\u010d in stalen pekel. Kaj sestavlja to zadovoljstvo, se zaman posku\u0161a analizirati in razumeti. Zdi se kot prihodnost, ki izklju\u010duje mo\u017enost brez\u0161tevilnih bitij, ki gorijo v agoniji za stalno za\u017eelenost nekomu, v kateri je bila ta tesnoba \u00bba sine qua non\u00ab. Vera budistov onemogo\u010da vsakr\u0161no tak\u0161no verovanje in priporo\u010da samemu sebi, toliko kolikor gre, religiozni svet v splo\u0161nem. Ko \u010dlovek ne more bivati v sre\u010di za vedno, ni ni\u010d neprijetnega v misli zavesti, ki je uni\u010dena ali samo obstajujo\u010da v ne\u017enem in blagem na\u010dinu, v katerega lahko vstopi bole\u010dina. Mi v nobenem na\u010dinu ne zagovarjamo budisti\u010dne religije, toda, ko toliko sekt oporeka vpra\u0161anje o peklu ali ne peklu , je zanimivo vedeti, da religija, ki ne vklju\u010duje milijone ljudi, ki razdelijo idejo popolnoma. (H.P.Blavatsky, Collected writings, knjiga III, str.90-91)<\/p>\n
\u010ce si kdo izmed nas drzne govoriti o kak\u0161nem \u010dudnem izkustvu ali navideznem ali nerazumljivem fenomenu, se dvoje plasti trudi ustaviti njegovo govorjenje z enakim \u010depom. Znanstveniki kri\u010dijo: “Jaz sem razre\u0161il vse naravne klob\u010di\u010de volne in stvar je nemogo\u010da; to ni doba \u010dude\u017eev!” Hindu pobo\u017enjakarji pravijo :”To je Kali-yuga, spiritualna no\u010dna mora \u010dlove\u0161tva; \u010dude\u017ei niso ve\u010d mogo\u010di.” Tako lahko nekdo z domi\u0161ljavostjo, drugi z ignoranco dose\u017eejo isti sklep, da ni\u010d, kar di\u0161i po nadnaravnem v slednjih \u010dasih ni mogo\u010de. Hindujci na primer verjamejo, da so se \u010dude\u017ei nekdaj dogajali, medtem, ko znanstveniki tega ne verjamejo. Za pobo\u017enjakarske kristjane to ni Kali-yuga, toda \u010de sodimo po tem, kar pravijo \u2013 zlata era lu\u010di, v kateri \u010dar evangelija pojasnjuje \u010dlove\u0161tvu in jih sili dalje proti ve\u010djemu intelektualnemu zmagoslavju. Svojo vero utemeljujejo na \u010dude\u017eih, se pretvarjajo, da so \u010dude\u017ei prineseni zdaj od Boga in Device \u2013 zlasti slednji \u2013 tako kot v starodavnih \u010dasih. Na\u0161i pogledi so dobro znani \u2013 mi ne verjamemo, da so se \u010dude\u017ei dogajali ali se kdaj bodo; verjamemo,da so se \u010dudni pojavi, napa\u010dno poimenovani \u010dude\u017ei, vedno dogajali, dogajajo se zdaj in se bodo do konca vseh \u010dasov; to je naravno; in ko bodo ta dejstva pronicala v zavest materialisti\u010dnih skeptikov, bo znanost s temi razvojnimi stopnjami dosegla ultimativno Resnico, ki jo je tako dolgo otipavala. Naporna in odvra\u010dajo\u010da izku\u0161nja je govoriti komurkoli o fenomenih v malo znanih straneh narave. Nasme\u0161ek nezaupljivosti prepogosto sledi \u017ealjivim izzivanjem resni\u010dnosti nekoga ali s posku\u0161anim napadom na karakterj. Stotine nemogo\u010dih teorij bo spro\u017eenih, da bi se ognili sprejetju samo eni pravi. Va\u0161i mo\u017egani morajo biti vzburjeni, va\u0161i \u017eivci halucinirani, glamur vas obdaja. \u010ce fenomen pusti za sabo svoje pozitivne, otipljive, neizpodbitne dokaze, potem pride skepti\u010dni zadnji vir \u2013 konfederacija<\/i>, vklju\u010duje\u010de z zneskom izdatkov, \u010dasa in te\u017eav, totalno nesorazmernim z rezultatom, na katerega se upa in kljub odsotnosti zadnjega mogo\u010dega zlega motiva. (H.P. Blavatsky, Collected Writings, knjiga III., str. 92-93)<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po na\u0161em skromnem mnenju, so v religiji “nujni” \u010dlove\u0161tva krepost, moralnost, bratska ljubezen in prijazna simpatija do vseh \u017eivih bitij, \u017eivali in \u010dloveka. To je pogosta osnova, ker na\u0161a dru\u017eba nudi nazor; najbolj temeljne razlike med religijami in sektami, padajo\u010de v nepomembnost pred velikim problemom, spravljajo \u010dlove\u0161tvo zbirajo\u010d vse razli\u010dne rase v eno dru\u017eino, prepri\u010dano…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6364","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6364"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6364\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6367,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6364\/revisions\/6367"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}