<\/p>\n
\n
ZNANOST IN MISTICIZEM <\/b><\/p>\n
\n
<\/b>Geslo Teozofskega zdru\u017eenja je “ni vi\u0161je religije kot je Resnica”. S tem izrazom se strinjajo tudi znanstveniki. Teozofi in znanstveniki se oboji ukvarjajo z iskanjem Resnice. Vendar znanstveniki i\u0161\u010dejo Resnico zunaj fizi\u010dnih mej, medtem ko teozofe zanima Resnica v notranjih duhovnih ravneh, tako, kot so jo pou\u010devali veliki mistiki in modreci cela stoletja. Ta globlja resnica se v\u010dasih imenuje “starodavna modrost” ali “ve\u010dna filozofija.”<\/p>\n
Znanstvene in misti\u010dne metode iskanja Resnice se razlikujejo, so pa dopolnilne in ne protislovne. Znanost ne potrebuje misticizma in misticizem ne potrebuje znanosti, toda mi ljudje potrebujemo oboje. Vendar veliko znanstvenikov, verjetno ve\u010dina, ne vidi potrebe po nobeni globlji resnici kot tisti, ki so jo objektivne znanstvene metode odkrile. Drugi bi radi imeli nekaj povezanosti z religijo, vendar nimajo poguma zaradi fundamentalisti\u010dnih religioznih naukov, ki so protislovni z ustaljeno znanostjo. Kljub temu so mnogi veliki znanstveniki, npr. Isaac Newton, Albert Einstein, Erwin Schr\u00f6dinger in David Bohm, videli potrebo po globljem spiritualnem razumevanju velikih religioznih mislecev in mistikov v vseh stoletjih.<\/p>\n
Znanstveniki posku\u0161ajo razumeti svet, tako da predlagajo pojasnila (teorije), ki se nana\u0161ajo na tisto, kar opa\u017eamo v fizi\u010dnem okolju okrog nas. Teorija mora biti zadostna tistemu, kar ve\u010dkrat opa\u017eamo v testih. Mora biti tudi notranje dosledna in preprosta, kot je le mo\u017eno. Znanstvena teorija ni nikdar “dokazana.” Preizku\u0161ena je s poskusi in \u010de dr\u017ei kar ka\u017eejo eksperimenti, je teorija podprta. \u010ce si eksperimenti nasprotujejo, teorija \u0161e vedno dr\u017ei, dokler je ne nadomesti bolj\u0161a razlaga. Tako je vse znanstveno znanje okvirno. \u010ce je bila dolo\u010dena teorija \u0161iroko testirana, brez resnih nasprotovanj, je sprejeta kot dejstvo narave, dokler je ne zamenja bolj\u0161a teorija.<\/p>\n
Misti\u010dne metode iskanja so precej druga\u010dne, \u010deprav si delijo nekaj zna\u010dilnosti z znanstvenimi raziskavami. Misti\u010dna izku\u0161nja je nekoliko razli\u010dna od na\u0161ega ustaljenega zaznavanja stvari. Tak\u0161na izku\u0161nja je zunaj navadnega, misti\u010den jezik se ne more razlagati drugim v navadnem jeziku. Znanstveniki imajo tudi te\u017eave v izra\u017eanju svojih razlag v vsakdanjem jeziku, kar se zdi zmedeno, zato se obra\u010dajo k preciznemu jeziku matematike, da la\u017eje izra\u017eajo svoje ideje. Mistiki se namesto tega obra\u010dajo k metaforam, simbolom in alegorijam, da izrazijo Resnico, ki so jo za\u010dutili.<\/p>\n
Med zna\u010dilnostmi, ki si jih delita znanost in misticizem so, da rezultati eksperimentov in misti\u010dna do\u017eivetja ne smejo biti edinstveni, dostopni morajo biti vsakomur pod enakimi pogoji. Prav tako, kot se mora dobra znanstvena ideja testirati in potrditi od ve\u010d znanstvenikov, ki delajo neodvisno, tako se mora prepri\u010dljivo misti\u010dno do\u017eivetje deliti med ve\u010d mistiki v razli\u010dnih kulturnih tradicijah in izraziti v metaforah, ki se morajo med sabo razlikovati, so pa enakovredne v tem kaj predstavljajo. In kot znanost, je misticizem postopen, dopolnjujo\u010d in razmi\u0161ljujo\u010de generacije in raziskovalci ga dopolnjujejo in o njem ponovno razmi\u0161ljajo.<\/p>\n
Znanost je bila izjemno uspe\u0161na v dvajsetem stoletju v razlaganju fizi\u010dnega sveta, v razumevanju narave atoma in raziskovanju vesolja. Raziskali smo planete na\u0161ega son\u010dnega sistema in ovrgli starej\u0161e koncepte, da je vsaj nekaj planetov podobnih Zemlji, ki bi lahko podpirali \u010dlove\u0161ka \u017eivljenja kot je na\u0161e. Sedaj imamo za verjetnost najti inteligentno \u017eivljenje na planetih, ki kro\u017eijo okrog oddaljenih zvezd. Od tega, da nismo vedeli za obstoj galaksij, smo napredovali do odkritja prostranega razvijajo\u010dega vesolja galaksij kot je na\u0161a Mle\u010dna cesta, vsako z bilijoni zvezd, razvijajo\u010dih se bilijone let in \u0161e super gru\u010de galaksij. Na mikro ravni smo odkrili DNA in razvili znanost o genetiki dale\u010d preko tega o \u010dem smo upali sanjati stoletje nazaj. S preu\u010devanjem starodavnih kamnin in fosilov v njih, smo razvili detajlno idejo evolucije na\u0161ega planeta in \u017eivljenja na njem.<\/p>\n
Znanost \u017eanje velike uspehe pri odkrivanju kako delujejo mo\u017egani, po drugi strani pa \u0161e ne more pojasniti narave zavesti. Znanstveniki pravijo temu pojasnilu “te\u017eek problem.” V misti\u010dnih tradicijah je ogromno dragocenega blaga o zavesti. Podobno so biologi veliki strokovnjaki pri odkrivanju \u017eivljenjskih oblik, ne razumejo pa narave \u017eivljenja samega. Misticizem vidi v \u017eivljenjskih oblikah z vdihnjeno du\u0161o ve\u010d kot samo fizi\u010dno formo, ki jih dolo\u010da.<\/p>\n
Ali obstaja globlji vzrok za zakoni, ki jih odkriva znanost? Za mnoge znanstvenike je tak\u0161no vpra\u0161anje nepomembno, za nekatere pa je to pomembno vpra\u0161anje, ki ga je potrebno raziskati. Ko fizik Paul Davies premi\u0161lja o teh vpra\u0161anjih, pravi da lahko razmi\u0161lja o obliki bo\u017eanstva, ki ga lahko opi\u0161e kot neoseben kreativni princip ali \u00bbground of being\u00ab. Mistiki i\u0161\u010dejo ta kreativni princip kot kon\u010den cilj in kot namen obstoja.<\/p>\n
Z<\/span><\/p>\n TEOZOFSKI PRISTOP<\/b><\/p>\n Z<\/b><\/span><\/p>\n <\/b>Kako se Teozofija prilega v nasprotje med znanostjo in misticizmom? Beseda Teozofija <\/i>pomeni “bo\u017eanska modrost” in je v uporabi \u017ee od anti\u010dnih \u010dasov, uporabljali so jo aleksandrijski neoplatoniki za opis posebnega svetovnega nazora. Izbrali so jo ustanovitelji Teozofskega zdru\u017eenja leta 1875 za izra\u017eanje idej, ki so jih \u017eeleli promovirati, izpeljanih iz tradicije starodavne modrosti, prenesenih skozi stoletja od modrecev. Glavna soustanoviteljica Teozofskega zdru\u017eenja Helena Blavatsky, ki je vsa svoja dela upravi\u010deno imenovala Skrivna doktrina, poka\u017ee, da ni bilo pou\u010devanje splo\u0161no znano, dodala pa je \u0161e podnaslov \u00bbSinteza znanosti, religije in filozofije\u00ab, prepoznavajo\u010d pomembnost vseh treh strok, ki bi prispevale k velikemu poenotenemu pogledu na vesolje. V svojem delu postavi tri osnovne predloge, ti so:”vseprisoten, ve\u010den, brezmejen in nespremenljiv princip \u2013 ene absolutne resni\u010dnosti, ki je predhodna vsemu razpoznavnemu, pogojevanemu bitju.” Ta izjava je plemenit poskus opisati neopisljivo: neomejeno, neosebno Bo\u017eanstvo preka\u0161ajo\u010d, toda tudi imanentno vsepovsod v vesolju. Ta koncept Bo\u017eanstva lahko apelira na tiste znanstvenike, ki ne verjamejo v osebnega Boga, so pa nezadovoljni z znanstvenim materializmom, ki zanika obstoj karkoli subtilnej\u0161ega kot je gosta snov s katero manipulirajo v znanstvenih poskusih.<\/p>\n Druga postavka Helene Blavatsky temelji na “absolutni univerzalnosti zakona ob\u010dasnosti…plime in oseke, ki jih je fizi\u010dna znanost zabele\u017eila v vseh podro\u010djih narave.” Ona vidi tak\u0161no ob\u010dasnost ponazorjeno v izmenjavah “no\u010d in dan, spanje in budnost, \u017eivljenje in smrt.” \u0160e en primer je vreme, ki se zdi kaoti\u010dno, toda znanstveniki so odkrili, da je vreme zelo kompleksna kombinacija ciklov. Ob\u010dasnost je redna ponovitev vzorcev, ki ozna\u010dujejo urejenost vesolja. Znanost predpostavlja, da je vesolje urejeno, to je predvidljivo, ker druga\u010de znanost ne bi bila mogo\u010da; in red je v bistvu vzorec ponavljanja, prvovrstni primer so cikli.<\/p>\n Tretja postavka trdi, da obstaja “osnovna identiteta vseh du\u0161 z univerzalno naddu\u0161o.” To je izhodi\u0161\u010de za prvi namen Teozofskega zdru\u017eenja, osnovni enotnosti vseh ljudi skozi njihov koncept univerzalnega bratstva. Osnovno gensko enotnost med vsemi ljudmi je potrdila biolo\u0161ka znanost, identiteta vseh du\u0161 z univerzalno naddu\u0161o, \u010deprav gre onkraj ortodoksne znanosti, odmeva subtilna medsebojna povezanost vsega v vesolju, predlagana od kvantnega fizika Davida Bohma, ki je izpeljal svojo idejo iz svojih teoreti\u010dnih \u0161tudijev v kvantni mehaniki. Tako lahko za\u010dnemo razmi\u0161ljati o osnovni enotnosti, ne samo vseh ljudi, ampak o vsem \u017eivljenju in zares, tudi o planetu Zemlja, kot v Gaia konceptu planeta kot posameznega \u017eivega bitja, in \u0161e preko tega, enotnost celega prostranega vesolja.<\/p>\n Tretja postavka govori tudi o neprekinjenem procesu sprememb, ki mu je podvr\u017eena vsaka du\u0161a, evolucijo duha in inteligence in oblike skozi tiso\u010dletja. Vsaka du\u0161a se spreminja v svoji evolucijski izku\u0161enosti, ki te\u017ei v smeri ve\u010dje samoozave\u0161\u010denosti. Ta koncept ne ustreza znanstveni eksperimentalni verifikaciji; vklju\u010duje namen obstoja, nameni pa znanosti ne zadevajo. Ni pa v nasprotju z ustaljenimi znanstvenimi razlagami vzrokov in zakonov.<\/p>\n Teozofsko zdru\u017eenje promovira svobodo misli in vzpodbuja svoje \u010dlane k lastni presoji in izbir\u010dnosti pri vseh zadevah \u2013 bodisi znanstvenih, filozofskih ali religioznih. Mnogi znanstveniki so na\u0161li inspiracijo in vpogled v teozofske ideje in \u010dlani zdru\u017eenja so vedno vklju\u010devali znanstvenike, nekatere zelo vidne na svojih podro\u010djih. Vse od ustanovitve Zdru\u017eenja leta 1875, so mnogi teozofi izrazili svoja mnenja glede znanstvenih zadev. Nekateri teh pogledov se prestali preskus \u010dasa in tudi predvidevajo sedanje znanstveno znanje. Ostali pogledi, nepotrjeni od poznej\u0161ih odkritij, so bili nadome\u0161\u010deni z dana\u0161njim znanjem. Prominentni teozofi, od H. P. Blavatsky naprej, zlasti Annie Besant, so poudarili potrebo po nadaljnjih raziskavah, hkrati pa obdr\u017eati \u017eive ideale Temeljnih predlogov, ki so nazorni temelj teozofskega pogleda na svet. Dejstva o svetu okrog nas in svetu znotraj nas se morajo odkrivati s primernimi metodami iskanja in stalno preoblikovati v razumljivej\u0161ih na\u010dinih. Tako si teozofi in znanstveniki enako delijo moto “ni vi\u0161je religije kot je Resnica.”<\/p>\n Vir: The Theosophical society in America<\/p>\n ZA NADALJNJE BRANJE<\/b><\/p>\n Ancient Wisdom \u2013 Modern Insight, Shirley Nicholson<\/p>\n Healing Gaia: Practical Medicine for the Planet, James Lovelock<\/p>\n Intelligence Came First, Lester Smith<\/p>\n The Mind of God: Scientific Basis of a Rational World, Paul Davies<\/p>\n The Rebirth of Nature: The Greening of Science and God, Rupert Sheldrake<\/p>\n Science and the Sacred, Ravi Ravindra<\/p>\n The Spirit of Science: From Experiment to Experience, David Lorimer<\/p>\n The Visionary Window: A Quantum Physicist’s Guide to Enlightenment, Amit Goswami<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" ZNANOST IN MISTICIZEM Geslo Teozofskega zdru\u017eenja je “ni vi\u0161je religije kot je Resnica”. S tem izrazom se strinjajo tudi znanstveniki. Teozofi in znanstveniki se oboji ukvarjajo z iskanjem Resnice. Vendar znanstveniki i\u0161\u010dejo Resnico zunaj fizi\u010dnih mej, medtem ko teozofe zanima Resnica v notranjih duhovnih ravneh, tako, kot so jo pou\u010devali veliki mistiki in modreci cela…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6404","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6404","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6404"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6404\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6407,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6404\/revisions\/6407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6404"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6404"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6404"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}fsd<\/span><\/h1>\n