<\/p>\n
Damjan J.Ovsec<\/b><\/p>\n
Zalo\u017eba DOMUS<\/b><\/p>\n
<\/b>Na kratko bi lahko zapisal, da je slovanska mitologija celota mitolo\u0161kih predstav starih Slovanov (Praslovanov) v \u010dasu njihove enotnosti (do konca prvega tiso\u010dletja na\u0161ega \u0161tetja). Kakor so se Slovani selili s praslovanskega ozemlja (med Vislo in Dnjeprom, predvsem s podro\u010dja Karpatov) po srednji in vzhodni Evropi od Elbe (Labe) do Dnjepra in od ju\u017enih bregov Balti\u0161kega morja do severa Balkanskega polotoka, tako je slovanska mitologija razpadla v lo\u010dene krajevne variante, ki so dolgo ohranile osnovne zna\u010dilnosti ob\u010de slovanske mitologije.<\/p>\n
Tak\u0161ni sta mitologija baltskih Slovanov (zahodnoslovanskih plemen na severu, med rekama Labo in Odro) in mitologija vzhodnih Slovanov (plemenski sredi\u0161\u010di Kijev in Novgorod). Lahko domnevamo, da so obstajale tudi druge razli\u010dice (posebej ju\u017enoslovanske na Balkanu in zahodnoslovanske na poljsko-\u010de\u0161ko-moravskem podro\u010dju), in vendar so podatki o tem skopi. (str.23-24)<\/p>\n
Osnove slovanske mitologije, kot sem omenil \u017ee v uvodu, lahko zgolj rekonstruiramo na podlagi drugotnih virov, kjer naj bi bili najbolj zanesljivi prvobitni, najstarej\u0161i viri. Kasneje je namre\u010d pogosto prihajalo do prirejanj in potvorb. Glavni vir podatkov za zgodnjeslovansko mitologijo oziroma religijo so srednjeve\u0161ke kronike in anali ali letopisi. Te kronike in anali so razmeroma \u0161tevilni, treba pa je re\u010di, da je njihovo \u0161tevilo raslo tudi zato, ker so kronisti pogosto prepisovali drug od drugega, vendar ne povsem slepo, saj so vna\u0161ali tudi nove podatke in informacije. Vseeno pa niti ena kronika ali letopis ne prina\u0161a zadostnega \u0161tevila podatkov in s tem mo\u017enosti, da bi dobili popolnej\u0161o ali celo popolno predstavo o celotni podobi slovanske mitologije. Nasprotno. O mitolo\u0161kih oziroma verskih zadevah starih Slovanov pi\u0161ejo ti viri le sem in tja in \u0161e takrat fragmentarno. Jasno mora biti, da je iz teh drobcev te\u017eko izvajati zanesljive sklepe, \u0161e posebej zato, ker so viri ve\u010dinoma lokalni in zato poro\u010dajo le o ‘lokalni verski problematiki’, o lokalnih bo\u0161tvih, obredih in podobnem. Od tu do celote je \u0161e dale\u010d. (str.34)<\/p>\n
Osnovno vpra\u0161anje stare slovanske religije je gotovo naslednje: Ali so Slovani poznali vrhovnega boga. <\/i>Na to vpra\u0161anje ne moremo z gotovostjo odgovoriti ne pritrdilno in ne nikalno, \u010deprav so podmene o tem mnogo\u0161tevilne in zapeljive. Mnenja o tem se silovito kre\u0161ejo, pa ne le o tem. \u0160e vedno namre\u010d ne moremo prepri\u010dljivo trditi, da so si stari Slovani izposodili dolo\u010dene verske predstave pri Irancih (kot danes trdi ve\u010dina strokovne literature) ali da vle\u010dejo (vsaj) precej sorodnosti s sanskrtom (kjer jih imajo dale\u010d najve\u010d slovanskim najbli\u017eji baltski jeziki) ali da gre za dolo\u010dene vplive tako imenovanega arkti\u010dnega kulturnega kroga. Na zadnje ka\u017eejo dolo\u010dene sorodnosti z nekaterimi sibirskimi ljudstvi, najbolj pa seveda z ugrofinskimi, kjer so sorodnosti tudi dokazane. \u010cetrta mo\u017enost bi bila spet do sedaj slabo pojasnjena me\u0161anica vseh na\u0161tetih dejstev, raznih vplivov, sprejemanj in podobnega.<\/p>\n
Prokopij je vsekakor dobesedno zapisal tole: ‘Sloveni in Antje \u2026.verujejo pa (oboji) v enega Boga, Mo\u017ea bliska, Stvarnika vsega (sveta) in Edinega gospoda pa mu darujejo goved in druge daritvene \u017eivali. Usode niti ne poznajo ne, nikar da bi ji priznavali kak vpliv na \u010dloveka; kadar jim stoji smrt za petami, bodi \u017ee da jih bolezen popade bodi da se odpravljajo na vojsko, se zaobljubljajo Bogu za ohranitev \u017eivljenja, \u010de\u0161 da mu ho\u010dejo, ako uidejo pogubi, takoj zaklati obet; in \u010de jo res uneso, darujejo, kakor so obljubili, pa mislijo, da so si za obete kupili re\u0161itev.’ (Nekaj tega sem \u017ee omenil, vendar tu podajam prevod A. Sovreta.) (str.92)<\/p>\n
Po mnenju ve\u010dine lingvistov je vseslovanski samostalnik bog vzporeden z iranskim bagha, <\/i>staroindijskim bhaga<\/i>, kar naj bi prvotno zaznamovalo ‘del, bogastvo, sre\u010do, zemeljsko dobrino, blago’. Za to besedo ni vzporednice v baltski jezikovni skupini. Da Bhogo<\/i> pomeni povzdignjenje do bo\u017eanstva ne\u010desa, kar je \u017ee prej obstajalo, posredno dokazuje dejstvo, da je ta beseda prvotno pomenila ‘del’. Petar Skok meni, da je prvobitni pridevnik bog \u017ee v praslovanski dobi postal predmetni samostalnik v pomenu: bo\u017eanstvo, ki razdeljuje sre\u010do in zemeljske dobrine (Pisec tudi pravi, da je bila beseda bog lahko tudi slovanska apozicija \u2013 pristavek \u2013 Perun).<\/i> Ta sistemati\u010dni razvoj je vzporeden z arijskimi jeziki. Sanskrtska beseda bhagas <\/i>(razdeljevalec, gospodar, bogastvo) ustreza vseslovanskemu bog, kar pomeni, da je \u017ee slovanska beseda imela oba pomena, abstraktnega in predmetnega. Abstraktni pomen je bil lahko le drugoten, kar ustreza tezi o ‘lo\u010devanju’ nebe\u0161kega boga od gospodarja in razdeljevalca zemeljskih dobrin. Na to ka\u017ee tudi poljska beseda zbo\u017ee<\/i>, kar pomeni ‘\u017eito, setev, hrana’ ali pa lu\u017ei\u0161kosrbska beseda zbo\u017eo, zbo\u017ee,<\/i> ki je ozna\u010devala \u017eivino. (str.95-96)<\/p>\n
Perun je prav gotovo med slovanskimi bogovi tisti, o katerem imamo najve\u010d pisanih virov. O njem je (med bogovi) tudi najve\u010d ostankov v izro\u010dilu slovanskih ljudstev, zato ni \u010dudno, da je nekak\u0161en za\u0161\u010ditni znak slovanske mitologije nasploh. To ob skromnem slovanskem panteonu ne more biti ni\u010d nenavadnega. Zaradi mnogih te\u017eav s slovansko (in tudi slovensko) mitologijo pa lahko brez slabih misli trdim, da je Perun <\/i>eden od redkih slovanskih bogov, na katerega se spomni skoraj vsak, ki bi ga, postavim, v Sloveniji vpra\u0161ali kaj o slovanskem Olimpu. Peruna <\/i>spoznajo, ali pa so vsaj poznali celo mladostniki, kajti slej ali prej sli\u0161ijo v \u0161oli o njem kak\u0161en stavek, \u010de \u017ee nimajo te sre\u010de ali \u017eelje, da bi prebrali znani zgodovinski roman Franca S. Fin\u017egarja Pod svobodnim so(l)ncem (Ljubljana 1912). Tega so v\u010dasih prebirali vsi, zato je bilo ‘te\u017eav’ s Perunom<\/i> manj. (str.110)<\/p>\n
V mnogih starih virih nastopa, kot smo se \u017ee prepri\u010dali, skupaj s Perunom, <\/i>drugi bog ruskega in slovanskega panteona \u2013 Veles<\/i> ali Volos<\/i>. Kot sem zapisal \u017ee v prej\u0161njem poglavju in drugod, so Rusi prisegali k Perunu<\/i> in Velesu, <\/i>kar ka\u017ee, da je \u0161lo za pomembno bo\u017ejo dvojico. Menih Jakob pripoveduje v svojem \u017divljenjepisu sv. Vladimirja iz 11. stoletja, kako se je Vladimir najprej dal krstiti, potem pa je odredil, da kip boga Volosa<\/i>, ki so ga imeli za boga \u017eivine, vr\u017eejo v reko Po\u010dajno. V \u017divljenju Avrama Rostovskega, ki prav tako izvira iz 11. stoletja je zapisano, kako so v Rostovu uni\u010dili kamnitega malika, ki je predstavljal Volosa <\/i>in ki so ga \u010dastili Finci. Zaradi tega je Snegirev napravil prehiter sklep, da so Volosov <\/i>kult prevzeli Rusi od njih. Kot sem \u017ee zapisal, je v Pesnitvi o pohodu Igorjevem, pevec Bojan ozna\u010den kot Velesov<\/i> vnuk. (str. 119)<\/p>\n
Svarog<\/i> in Da\u017ebog <\/i>predstavljata v slovanski mitologiji \u0161e mnogo huj\u0161i problem kot Perun<\/i> in Volos. <\/i>\u010ceprav so okrog Da\u017eboga<\/i> \u0161e vedno spori, tako glede etimologije, kot njegove funkcije, vemo, da je gotovo obstajal. To pa nikakor ne moremo re\u010di za Svaroga<\/i>. Njegovo ime se pojavlja kot sestavni del slovanskega mitolo\u0161kega panteona \u0161e danes, kajti skupaj s prepisovanjem se \u0161irijo \u0161e nekateri fantomi, med katerimi najdemo bolj ali manj nedol\u017ene. Svarog<\/i> spada med zadnje. Omenjen v enem samem viru, neznan med Slovani, je bil s pomo\u010djo raznih jezikoslovcev razgla\u0161en za boga sonca, z njim pa naj bi si vsa slovanska mitologija in obredje zagotovila solarni zna\u010daj. Ta naj bi bil podkrepljen \u0161e z dejstvom, da naj bi bila solarna boga tudi Da\u017ebog<\/i> in Hors<\/i>. (str.123)<\/p>\n
Hors <\/i>je spet eden od problemati\u010dnih slovanskih bogov, vendar ima pred nekaterimi drugimi vsaj to prednost, da je dokazano stal, metafori\u010dno in v resnici, v Vladimirjevem kijevskem panteonu, torej je moral eksistirati. Te\u017eave se pojavljajo \u017ee pri zapisovanju njegovega imena, nere\u0161ljive pa so, ko se za\u010dnemo spra\u0161evati o njegovi vlogi. Razen v Kijevskem letopisu ali kroniki omenjajo Horsa <\/i>nekateri apokrifni spisi in cerkveni teksti, vendar iz teh virov ne moremo zvedeti ni\u010desar o naravi in funkcijah tega boga. (str.128)<\/p>\n
Edina boginja v Vladimirjevem panteonu, ki jo vir omenja na zadnjem mestu, je Moko\u0161 (Makos, Mo\u0161ko, Mocosch). <\/i>Tudi zanjo ne manjka jezikovnih razlag, vendar je res, da o njej tako v virih kot ljudskem izro\u010dilu zvemo vsaj toliko, da nam je precej jasno, za kak\u0161no boginjo gre in kak\u0161na je njena vloga.<\/p>\n
Moko\u0161 <\/i>\u017eivi v ruskem ljudskem verovanju kot bitje, ki v \u010dasu velikega posta vznemirja predice in tkalke, varuje in stri\u017ee ovce. \u010ce je pri severnih Rusih za\u0161kripalo vreteno, so rekli, da Moko\u0161 <\/i>prede. \u010ce je kak\u0161no \u0161e neostri\u017eeno jagnje izgubilo volno, so dejali, da ga je ostrigla Moko\u0161<\/i>. Ob \u0161karjah so pono\u010di pu\u0161\u010dali pramen volne, kot dar Moko\u0161i<\/i>. \u017drtvovali pa so ji tudi snope lanu in prti\u010dke. (str.132-133)<\/p>\n
O verovanju baltskih in polabskih Slovanov ter o njihovih bogovih nam poro\u010dajo \u0161tevilni viri. Iz njih razberemo podrobnosti o razvitem \u010da\u0161\u010denju vi\u0161jih in ni\u017ejih bogov oziroma demonov, o njihovih kipih, veli\u010dastnih hramih, sve\u010denikih, \u017ertvenih obredih, prerokovanjih in \u0161e o \u010dem. \u010ce je bil Perun <\/i>velik bog kijevske in novgorodske Rusije, potem je bil Svantevit<\/i> (ki se v sloven\u0161\u010dini in srbohrva\u0161\u010dini pojavlja tudi kot Svetovid) <\/i>veliki bog baltskih Slovanov na otoku Rujnu. (str.135)<\/p>\n
‘Zlega boga (Slovani) imenujejo v svojem jeziku hudi\u010d (diabol) <\/i>ali Crnobog’, <\/i>pravi Helmold in nadaljuje, da imajo Slovani \u010dudno \u0161ego. Na gostijah se vsi po vrsti gostijo z nekak\u0161no kupo, ob kateri izgovarjajo neke besede, rekel bi, ne zaradi molitve, ampak zaradi zaklinjanja k svojim bogovom, bogovom dobrega in zla; verjamejo, da vse dobro izvira iz dobrega, slabo pa od zlega boga. In tako tudi imenujejo v svojem jeziku tega boga Crnobog. <\/i>Zgodovina Dancev, popisana v Knytlingsagi, navaja med slovanskimi maliki, ki jih je danski Valdemar po\u017egal v Arkoni, tudi \u010crnoglava<\/i>. Ta bog, zapisan kot Tiarnaglofi<\/i>, je imel srebrne brke in naj bi v boju spremljal voj\u0161\u010dake. Unbegaun meni, da se v imenu \u010crnobog <\/i>morda skriva korupcija imena Triglav<\/i>. Pisani pi\u0161e, da ime \u010crnoglav \u2013 Thiarnaglofus <\/i>ustreza poljskemu czarnoglowy in sklepa, da je nastalo zaradi neke lastnosti samega malika, podobno kot naj bi se to zgodilo s Triglavom<\/i>. Po njegovem mnenju je barva glave bolj naklju\u010dna, saj je s\u010dasoma utegnila potemneti. Ta ocena gotovo ne dr\u017ei, saj prav ta \u010drna barva govori o tem, za kak\u0161nega boga naj bi \u0161lo. (str.148-149)<\/p>\n
Ob nazivih trebi\u0161te<\/i> in \u017ertvenik<\/i> so uporabljali tudi stari slovanski naziv kapi\u0161\u010de<\/i>. Stara legenda o sv. Vaclavu, <\/i>omenja na \u010ce\u0161kem ‘idolsko kapi\u0161\u010de’, kar je bil najverjetneje kraj, kamor so prina\u0161ali \u017ertve. Kijevski metropolit Hilarion je sredi 11. stoletja v neki epistuli hvalil ruski narod, ker ne gradi ve\u010d ‘kapi\u0161\u010d’, ampak Kristusove cerkve in ker podira ‘kapi\u0161\u010da’ ter zida cerkve. Neki oto\u010dek poleg Lastova se imenuje Kapi\u0161te, v neki \u010dakavski darilni listi iz Povlja na otoku Bra\u010du iz 12. stoletja pa je navedena ‘vas v kapi\u0161\u010du cerkve sv. Marije’, kjer pa naj bi po Ma\u017euranovi\u0107evemu mnenju kapi\u0161\u010de <\/i>pomenilo kr\u0161\u010danski oltar. Tudi neki zaliv na istem otoku se imenuje Kapi\u0161te. Filipovi\u0107 navaja, da je v Makedoniji veliko \u0161tevilo kultnih mest in predmetov: dreves, izvirov, skal. Na ju\u017eni periferiji Skopja so trije kultni izviri, od katerih se eno imenuje Kapi\u0161tec. Ta kraj je tudi potem, ko so se idoli umaknili, ostal kultno mesto. Sem so \u0161e med obema vojnama hodili kristjani in muslimani, pri\u017eigali sve\u010de in darovali novce. V Srbiji in Makedoniji je na primer ve\u010d krajev s tem imenom, ki spominjajo na nekdanja poganska mesta: Kape\u0161, Kape\u017e, Kape\u0161nica. (str.195)<\/p>\n
V izro\u010dilu slovanskih ljudstev je prerokovanje in vede\u017eevanje pripadalo v glavnem \u017eenskam, ki so imele posebno vlogo \u017ee v starej\u0161ih \u010dasih. To seveda ni le slovanska posebnost, kajti podobne stvari zasledimo tudi pri drugih narodih. Naj se v dandana\u0161njih \u010dasih spomnimo vsaj cigank oziroma Rominj. V Arkoni so prerokovale \u017eenske. Latinski viri pogosto omenjajo, kako so pri Baltskih Slovanih vede\u017eevale \u017eenske in navajajo vrsto sinonimov za to dejavnost (vetulae, phitonissae, sortilegae, maleficae, mulieres). <\/i>(str.205)<\/p>\n
\u010ca\u0161\u010denje prednikov je imelo v staroslovanskem verovanju posebno va\u017eno vlogo. Mnogo poganskih \u0161eg, pome\u0161anih s kr\u0161\u010danskimi naziranji, se je v zvezi s to problematiko ohranilo do danes, posebno med balkanskimi Slovani. V praslovanskem verovanju o rajnkih in posmrtnem \u017eivljenju je bilo med ljudstvom ve\u010d pojmovanj. Unbegaun poudarja zlasti dvoje med njimi. Po nekih predstavah naj bi si mrtveca zami\u0161ljali kot ‘\u017eivo truplo’, ki so se ga ljudje zelo bali in so zato uporabljali vse mogo\u010de na\u010dine, da bi se pred njim za\u0161\u010ditili. Drugo naziranje pa je bilo povezano s pojmovanjem o pokojnikovi du\u0161i. Obe predstavi se najve\u010dkrat med seboj tako prepletata, da je osnovne elemente med obema prav te\u017eko razlikovati. Po mnenju omenjenega avtorja naj bi med Slovani prevladovalo zlasti verovanje v ‘telesno du\u0161o’, ki se bolj ali manj ve\u017ee na telesne ostanke. (str.215)<\/p>\n
Po smrti je vse narobe. Mrtvemu \u010dloveku pravijo pri nas mrtvec, mrtvak, mrtvac, mruc <\/i>(Bela krajina). Od zdaj naprej je pokojnik, pokojnica, rajnik, rajnica<\/i> (prebivalec raja). Smrt navda doma\u010de s strahom, zaradi \u010desar ukrenejo vse potrebno, da se izognejo \u0161kodljivim posledicam. Mrli\u010du takoj po smrti zatisnejo o\u010di, da ne bo z o\u010dmi katerega povlekel nase ali ga poklical za seboj. Kajti, \u010de mrli\u010d gleda, bo pri hi\u0161i kmalu umrl \u0161e kdo drug. Za nekaj \u010dasa so tudi odprli okna, da bi du\u0161a rajnkega mogla oditi iz sobe. V Beli krajini so pometli smeti, da bi du\u0161o spravili iz hi\u0161e, \u010de se je morda skrila v kak kot. Na Gorenjskem in Dolenjskem so zmo\u010dili ali oprali rjuho, na kateri je umrl pokojnik. V Cerkljah so tako povsem neo\u017eeto rjuho nekam obesili, da je voda z nje sama odtekla. Pravili so, da re\u0161ijo toliko du\u0161 iz vic, kolikor vode odte\u010de iz rjuhe. \u0160ega je mnogo starej\u0161a od kr\u0161\u010danskih pojmovanj. Prvotno so z obe\u0161anjem pokojnikove rjuhe hoteli umrli du\u0161i olaj\u0161ati prost izhod iz hi\u0161e. (str.239)<\/p>\n
Iz omenjenega ne moremo sklepati o tem, da je obstajal kak\u0161en vi\u0161ji kult ali bo\u017eanstvo ognja, gora, dreves ali voda. Tu je najverjetneje \u0161lo za tako imenovani ‘\u017eivi ogenj’, ki so ga netili na primitiven, po izvoru prazgodovinski na\u010din. Slovanska ljudstva netijo \u017eivi ogenj ob raznih praznikih in drugih posebnih prilikah. Izrazi ‘\u017eivi ogenj’, plamen ‘li\u017ee, pogoltne’ ka\u017eejo na to, da so v\u010dasih imeli ogenj za \u017eivo bitje. To je vsekakor potrjeno pri drugih ljudstvih. Iz miti\u010dnega porekla ognja na vsak na\u010din izvira njegova misti\u010dna mo\u010d in obredni zna\u010daj. Ogenj so zato \u010dastili, obo\u017eevali, spo\u0161tovali, vendar ni \u0161lo za poseben (vi\u0161ji) kult. Za ogenj so verjeli, da ima nadnaravne lastnosti, podobno kot kraj, na katerem je gorel; nadnaravne lastnosti naj bi imeli tudi predmeti, ki so povezani z ognjem. (str.257)<\/p>\n
Ljudstvo veruje, da pokojniki potrebujejo vodo na drugem svetu, ker tam vlada neznosna \u017eeja. Neka srbska ljudska kletev se zato glasi takole: ‘Naj ne najde vode na onem svetu’. V vzhodni Srbiji dajejo mrtvaku v rakev bu\u010do z vodo, zlasti pa to velja za tiste, ki so umrli z visoko temperaturo. Tam \u010dez sedem ali \u010dez petdeset dni nosijo k sosedom vodo za pokojnikovo du\u0161o. Na kraju, kjer je pokojnik izdihnil, postavljajo spet za sedem ali petdeset dni posodo z vodo. Na omenjenem kraju ali na grobu ponekod tudi razbijejo posodo z vodo. Ko nekdo v hi\u0161i umre, zlijejo vso vodo, kar je kje je in nato\u010dijo novo. Vodo zlijejo tudi sosedje. Kadar umre gospodar, zlijejo vodo na ognji\u0161\u010de in pogasijo ogenj. Po verovanju jo zlivajo zato, ker je vanjo stopila rajnikova du\u0161a. V vaseh vzhodne Srbije zlijejo vodo, kadar nesejo mrtveca iz hi\u0161e, ker je tudi voda ‘umrla’. Vodo zlivajo tudi po hi\u0161ah, mimo katerih nosijo mrtveca, potem pa na posodo, ki so jo obrnili narobe, polo\u017eijo kamenje. Ta \u0161ega nam je znana \u017ee iz opisovanja pogrebnih obredov. (str.283)<\/p>\n
Po ljudskem verovanju naj bi bilo na nebu toliko zvezd, kolikor je ljudi na zemlji ljudi. Ko se \u010dlovek rodi, se pri\u017ege na nebu ‘njegova’ zvezda, ko pa umre, ta zvezda ugasne. Kot raste otrok, tako naj bi rasla tudi njegova zvezda. Srbi menijo, da kadar ljudje potujejo, potujejo z njimi tudi njihove zvezde, ko pa spijo, zvezde stojijo in gledajo nanje. Zvezde stalno opazujejo ljudi in jih spremljajo skozi vse \u017eivljenjske spremembe. \u010ce je zvezda mo\u010dna, bo mo\u010dan tudi tisti, ki se je ‘pod njo rodil’ in obratno. Ker naj bi bila od zvezde odvisna \u010dlovekova sre\u010da, \u0161e danes poznamo reklo ‘pod sre\u010dno zvezdo se je rodil’. V folklori se zvezde pojavljajo kot miti\u010dna bitja, ki so antropomorfizirana. Tako predstavljajo Son\u010deve<\/i> in Mese\u010deve<\/i> sestre, se med seboj poro\u010dajo, ple\u0161ejo in se kopajo v izvirih. (str.297)<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Damjan J.Ovsec Zalo\u017eba DOMUS Na kratko bi lahko zapisal, da je slovanska mitologija celota mitolo\u0161kih predstav starih Slovanov (Praslovanov) v \u010dasu njihove enotnosti (do konca prvega tiso\u010dletja na\u0161ega \u0161tetja). Kakor so se Slovani selili s praslovanskega ozemlja (med Vislo in Dnjeprom, predvsem s podro\u010dja Karpatov) po srednji in vzhodni Evropi od Elbe (Labe) do Dnjepra…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6438","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6438","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6438"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6438\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6442,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6438\/revisions\/6442"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6438"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6438"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6438"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}