{"id":6445,"date":"2014-09-30T08:01:18","date_gmt":"2014-09-30T08:01:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.jivatma.si\/?p=6445"},"modified":"2014-10-01T11:59:52","modified_gmt":"2014-10-01T11:59:52","slug":"vzroki-nasilja-in-pomen-komunikacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/vzroki-nasilja-in-pomen-komunikacije\/","title":{"rendered":"Vzroki nasilja in pomen komunikacije"},"content":{"rendered":"

Klju\u010dni pojmi: vrstni\u0161ko nasilje, ustrahovanje, odnos dru\u017ebe do nasilja, dejavniki, povezani z nasiljem<\/p>\n

Definicija nasilja:<\/b> nespo\u0161tovanje meja druge osebe; oblika vedenja, katerega cilj je prizadeti ali raniti drugo osebo.<\/p>\n

Nasilje je kr\u0161enje pravil varnega in kvalitetnega skupnega bivanja<\/a>.<\/p>\n

Nasilje je kr\u0161enje \u010dlovekovih pravic in \u010dlovekovih osebnih mej<\/a><\/p>\n

Nasilje je zlorabljanje mo\u010di enega v \u0161kodo drugega<\/a>.<\/p>\n

Nasilje ni konflikt<\/a>.<\/p>\n

Najve\u010d nasilja se dogaja med osebami, ki se med seboj poznajo<\/a>.<\/p>\n

Za nasilje je odgovoren povzro\u010ditelj nasilja<\/a>.<\/p>\n

Nasilje daje povzro\u010ditelju la\u017een ob\u010dutek mo\u010di<\/a>.<\/p>\n

Nasilje v vsakem primeru negativno vpliva na \u017ertev<\/a>.<\/p>\n

Nasilje ima ve\u010d oblik (psihi\u010dno nasilje, telesno ali fizi\u010dno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje)<\/a>.<\/p>\n

Nasilje prepre\u010dujemo z ni\u010delno toleranco do nasilja<\/a>.<\/p>\n

Za prenehanje uporabe nasilje je nujna zavestna osebna odlo\u010ditev in u\u010denje o nenasilni komunikaciji<\/a>.<\/p>\n

Sre\u010dujemo se z razli\u010dnimi pojavnimi oblikami nasilja.<\/p>\n

Ve\u010dino nasilja se dogaja na besedni ravni in izhaja iz na\u0161ih predsodkov in stereotipnih prepri\u010danj, zaradi katerih se do ljudi, na katere navezujemo predsodke in stereotipe, vedemo druga\u010de, kot do drugih. V takih primerih smo do lastnega nasilja tudi manj kriti\u010dni, saj s svojimi stereotipnimi prepri\u010danji opravi\u010dujemo in predvsem racionaliziramo diskriminiranje, poni\u017eevanje in drugo krivi\u010dno ravnanje. Pri prepre\u010devanju nasilja moramo biti pozorni na celoten odnos med povzro\u010diteljem\/ico in \u017ertvijo. Problemati\u010dni niso le enkratni dogodki, ko povzro\u010ditelj\/ica uporabi fizi\u010dno nasilje nad \u017ertvijo, ampak celoten sistem vedenja in komunikacije, ki ga uporablja povzro\u010ditelj\/ica do \u017ertve in prepri\u010danja povzro\u010ditelja\/ice, s katerimi opravi\u010duje uporabo nasilja.<\/p>\n

Oblike nasilja: psihi\u010dno nasilje, verbalno, fizi\u010dno, spolno, ekonomsko, institucionalno.<\/p>\n

Z nasiljem se vsakodnevno sre\u010dujemo, saj je prisotno v razli\u010dnih oblikah vedenja, ki jih pojem zajema in predstavlja velik problem v dana\u0161nji dru\u017ebi. Kljub javnemu obsojanju ga s pasivnostjo v vseh pojavnih oblikah nezavedno podpiramo. Pomembno je, da smo pozorni na to, kar se dogaja okrog nas in se zavedamo mo\u017enosti svoje vloge.V dru\u017ebi obstaja veliko dejavnikov, ki so povezani z nasiljem, na katere je mogo\u010de vplivati in tako pripomo\u010di k zmanj\u0161anju pojavnosti nasilja.<\/p>\n

Nasilje prepre\u010dujemo z ni\u010delno toleranco do nasilja<\/p>\n

Ve\u010dino nasilja bi lahko prepre\u010dili z druga\u010dnimi sporo\u010dili o nasilju, ki jih dru\u017eba kot \u0161ir\u0161i sistem posreduje svojim pripadnicam in pripadnikom od otro\u0161tva naprej. Nujna je ni\u010dna toleranca do nasilja. Nasilni so ljudje, ki si dovoljujejo, da so nasilni in ki vidijo, da njihovo nasilje in tudi nasilje drugih ni ustavljeno s strani sistema. Mnogi z nasiljem prenehajo, ko dobijo jasno sporo\u010dilo, da je njihovo ravnanje nedopustno ter hkrati kaznivo dejanje.<\/p>\n

Za prenehanje uporabe nasilje je nujna zavestna osebna odlo\u010ditev in u\u010denje o nenasilni komunikaciji.<\/p>\n

Vsak se lahko nau\u010di druga\u010dnega na\u010dina komunikacije in re\u0161evanja notranjih ter zunanjih konfliktov. Vsak se lahko odlo\u010di, da nasilja ne bo uporabljal in ob podpori strokovnjakov in strokovnjakinj preneha povzro\u010dati nasilje. Ker ima vsak \u010dlovek druga\u010dne meje, je pri prepre\u010devanju nasilja bistveno, da se u\u010dimo, kje so meje posameznika. S prepre\u010devanjem nasilja je tako nujno povezano tudi u\u010denje komunikacije, da ljudje med seboj lahko govorimo o mejah.<\/p>\n

Pomen u\u010dinkovite in nenasilne komunikacije<\/b><\/p>\n

Usklajevanje mnenj, doseganje razli\u010dnih ciljev, pa tudi vzpostavljanje, vzdr\u017eevanje in spreminjanje medosebnih odnosov nam omogo\u010da komunikacija.<\/p>\n\n\n\n
Komunikacija, tako verbalna kot neverbalna, je stalnica v na\u0161ih medsebojnih odnosih. \u010ce jih ho\u010demo vzdr\u017eevati in izbolj\u0161ati, je klju\u010dnega pomena prav nenasilna komunikacija, saj pomeni spo\u0161tljiv odnos do sogovornice ali sogovornika.<\/p>\n

Najbolj obi\u010dajen izvor te\u017eav v medsebojni komunikaciji <\/b>so poleg pomenskih, mehanskih in ovir pri zaznavanju ravno psiholo\u0161ke ovire, ki so povezane predvsem s stali\u0161\u010di, prepri\u010danji in vrednotami. V tem okviru so zlasti mo\u010dni predsodki in stereotipi o ljudeh, ki vplivajo na kodiranje, pa tudi na dekodiranje. (npr. predsodki bodo vplivali na to, kaj in kako boste komunicirali z novima so\u0161olcema, od katerih je eden temnopolt in drugi ne). U\u010dinkovitost komunikacije lahko izbolj\u0161amo z u\u010dinkovitej\u0161im po\u0161iljanjem in u\u010dinkovitej\u0161im prejemanjem sporo\u010dil, pri \u010demer bi morali biti pozorni predvsem na psiholo\u0161ki in semanti\u010dni vidik obeh procesov. Za razliko od besednega je nebesedno sporazumevanje vsako sporazumevanje, ki ne vklju\u010duje besed ali simbolov, ki te besede nadome\u0161\u010dajo. Nana\u0161a se torej na vse vidike komunikacije, ki so izra\u017eeni brez javno izgovorjenega jezika. Mnogi raziskovalci menijo, da jezikovni kanal prena\u0161a vsebino sporo\u010dila, nejezikovni pa osebna stali\u0161\u010da. Pravzaprav bi bilo pravilneje kot o dveh vrstah komunikacije govoriti o dveh vidikih, elementih komunikacije. V vsaki besedi, ki jo izgovorimo, so namre\u010d tudi \u00bbnebesedna sporo\u010dila\u00ab, opazna skozi govorico telesa (razni izrazi in pogledi, gibi, dr\u017ea telesa, telesni prostor in bli\u017eina, dotik\u2026<\/p>\n

Pravila spodobnega vedenja v dru\u017ebi <\/b>zajema bont\u00f3n<\/b> (iz franco\u0161\u010dine, pomeni dober ton<\/i>). Gre za splo\u0161ne konvencionalne oblike obna\u0161anja, ki veljajo v dolo\u010denem okolju. Pravil spodobnega vedenja ni mogo\u010de vsesplo\u0161no definirati, ker so odvisna od kulture, \u010dasa, dru\u017ebenega sloja .\u010clovek veliko teh pravil osvoji \u017ee tekom odra\u0161\u010danja; u\u010denje spodobnega vedenja je element vzgoje otroka.<\/p>\n

Pri komuniciranju moramo upo\u0161tevati tudi osebni prostor, ki bi ga v na\u0161em socialnem okolju lahko razdelili na: podro\u010dje intimnosti (bli\u017eina v kateri se dobro po\u010dutimo s prijatelji, partnerji, bli\u017enjimi sorodniki \u2013 do 50 cm), osebno podro\u010dje (razdalja \u00bbrezervirana\u00ab za znance, sodelavce, dru\u017eabna sre\u010danja\u2026od 50 do 150 cm),socialno podro\u010dje (razdalja s katere komuniciramo z neznanci, npr. s po\u0161tarjem, prodajalcem\u2026 od 150 do 350 cm) in javno podro\u010dje (razdalja, ki jo uporabljamo npr. pri javnem nastopanju\u2026 nad 350 cm).<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Slovenski dokumenti in zakonodaja<\/b><\/p>\n

Zakon o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini<\/a><\/p>\n

Pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini<\/a><\/p>\n

Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih slu\u017eb pri obravnavi nasilja v dru\u017eini <\/a><\/p>\n

Pravilnik o obravnavi nasilja v dru\u017eini za vzgojno – izobra\u017eevalne zavode<\/a><\/p>\n

Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v dru\u017eini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti<\/a><\/p>\n

Delovno gradivo za smernice strokovne obravnave otroka, ki do\u017eivlja zanemarjanje in nasilje<\/a><\/p>\n

Strokovna izhodi\u0161\u010da za delo z odraslimi \u017ertvami nasilja v dru\u017eini<\/a><\/p>\n

Resolucija o nacionalnem programu prepre\u010devanja nasilja v dru\u017eini 2009 – 2014<\/a><\/p>\n

Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih<\/a>
\nPoro\u010dilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih<\/a><\/p>\n

Nacionalni na\u010drt dela proti nasilju nad \u017eenskami<\/a><\/p>\n

Zakon o uresni\u010devanju na\u010dela enakega obravnavanja<\/a><\/p>\n

Zakon o enakih mo\u017enostih \u017eensk in mo\u0161kih<\/a><\/p>\n

Resolucija o nacionalnem programu za enake mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih (2005 – 2013)<\/a><\/p>\n

Analiza stanja. Podlaga za resolucijo o nacionalnem programu za enake mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih (2005-2013)<\/a><\/p>\n

Periodi\u010dni na\u010drt za izvajanje nacionalnega programa za enake mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih za obdobje 2006 \u2013 2007<\/a><\/p>\n

Periodi\u010dni na\u010drt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za enake mo\u017enosti \u017eensk in mo\u0161kih za obdobje 2008 \u2013 2009<\/a><\/p>\n

Zakon o zakonski zvezi in dru\u017einskih razmerjih<\/a><\/p>\n

Zakon o socialni varnosti<\/a><\/p>\n

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010<\/a><\/p>\n

Zakon o policiji<\/a><\/p>\n

Pravilnik o prepovedi pribli\u017eevanja dolo\u010denemu kraju oziroma osebi<\/a><\/p>\n

Kazenski zakonik<\/a><\/p>\n

Pravilnik o izvr\u0161evanju varstvenega nadzorstva<\/a><\/p>\n

Zakon o kazenskem postopku<\/a> (spremembe in dopolnitve zakona: ZKP-I<\/a>, ZKP-J<\/a>, ZKP-K<\/a>)<\/p>\n

Zakon o od\u0161kodnini \u017ertvam kaznivih dejanj<\/a> (spremembe in dopolnitve zakona: ZOZKD-A<\/a>)<\/p>\n

Stanovanjski zakon<\/a><\/p>\n

Zakon o brezpla\u010dni pravni pomo\u010di<\/a> (spremembe in dopolnitve zakona: ZBPP-B<\/a>)<\/p>\n


\nZakon o izvr\u0161bi in zavarovanju<\/a><\/p>\n

Zakon o prekr\u0161kih<\/a><\/p>\n

Zakon o varstvu javnega reda in miru<\/a><\/p>\n

Zakon o varstvu osebnih podatkov<\/a><\/p>\n

Zakon o tujcih<\/a>
\nMednarodni dokumenti:<\/b><\/p>\n


\nDeklaracija o odpravi nasilja nad \u017eenskami Zdru\u017eenih narodov<\/a><\/p>\n

Priporo\u010dilo \u0161t. 2002\/5 Ministrskega odbora Sveta Evrope o varstvu \u017eensk pred nasiljem<\/p>\n

Sklad Zdru\u017eenih narodov za otroke (Unicef)<\/p>\n

\u0160tudija Evropskega \u017eenskega lobija<\/p>\n

Amnesty International<\/p>\n

Konvencija o otrokovih pravicah<\/a> (OZN)<\/p>\n

Konvencija Sveta Evrope o za\u0161\u010diti otrok pred spolnim izkori\u0161\u010danjem in spolno zlorabo<\/a><\/p>\n

Splo\u0161na deklaracija \u010dlovekovih pravic <\/a><\/p>\n

Mednarodni pakt o dr\u017eavljanskih in politi\u010dnih pravicah<\/a><\/p>\n

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah <\/a><\/p>\n

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije \u017eensk<\/p>\n

Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije \u017eensk<\/p>\n

Splo\u0161na priporo\u010dila Odbora za odpravo diskriminacije \u017eensk<\/a><\/p>\n

Deklaracija o odpravi nasilja nad \u017eenskami<\/a><\/p>\n

Pekin\u0161ka deklaracija<\/a> in Izhodi\u0161\u010da za ukrepanje<\/a><\/p>\n

Dunajska deklaracija in na\u010drt za ukrepanje<\/p>\n

Nairobijske dolgoro\u010dne strategije za izbolj\u0161anje polo\u017eaja \u017eensk<\/a><\/p>\n

Poglobljena \u0161tudija generalnega sekretarja Zdru\u017eenih narodov o vseh oblikah nasilja nad \u017eenskami<\/a><\/p>\n

\u0160tudija generalnega sekretarja Zdru\u017eenih narodov o nasilju nad otroki<\/a><\/p>\n

Posebna poro\u010devalka Zdru\u017eenih narodov za nasilje nad \u017eenskami, njegove vzroke in posledice<\/a><\/p>\n

Svet Evrope:<\/p>\n

Evropska konvencija o varstvu \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din<\/p>\n

Priporo\u010dilo Ministrskega odbora Sveta Evrope dr\u017eavam \u010dlanicam Sveta Evrope<\/p>\n

Odlo\u010ditve Evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice<\/p>\n

Poro\u010dila Republike Slovenije o sprejetih ukrepih za odpravo vseh oblik diskriminacije \u017eensk<\/p>\n

Naslovi:<\/p>\n

media@fra.europa.eu<\/a><\/p>\n

FRA \u2013 (European Union Agency for Fundamental rights,) Agencija EU za temeljne pravice<\/p>\n

http:\/\/www.drustvo-dnk.si\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.ozara.org\/<\/a><\/p>\n

http:\/\/www.mirovni-institut.si\/Projekt\/Running\/si\/<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Klju\u010dni pojmi: vrstni\u0161ko nasilje, ustrahovanje, odnos dru\u017ebe do nasilja, dejavniki, povezani z nasiljem Definicija nasilja: nespo\u0161tovanje meja druge osebe; oblika vedenja, katerega cilj je prizadeti ali raniti drugo osebo. Nasilje je kr\u0161enje pravil varnega in kvalitetnega skupnega bivanja. Nasilje je kr\u0161enje \u010dlovekovih pravic in \u010dlovekovih osebnih mej Nasilje je zlorabljanje mo\u010di enega v \u0161kodo drugega.…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6445","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6445","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6445"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6445\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6524,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6445\/revisions\/6524"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6445"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6445"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6445"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}