Kaj je dru\u017ebena odgovornost?<\/b><\/p>\n
“Dru\u017ebeno odgovornost lahko najsplo\u0161neje opredelimo kot obveznost \u010dlove\u0161tva, da uresni\u010duje skupne cilje dru\u017ebe.” Dru\u017ebena odgovornost<\/strong> <\/b>pomeni, da vsakdo izmed nas dela dobro preko meja, ki jih dru\u017eba dolo\u010da,<\/strong><\/b> zahteva pa tudi inoviranje navad ljudi<\/strong> <\/b>v smeri k celovitosti<\/strong> <\/b>obna\u0161anja, zlasti razmi\u0161ljanja in odlo\u010danja.<\/p>\n Definicija dru\u017ebene odgovornosti:<\/p>\n dru\u017ebena odgovornost je po definiciji Evropske unije iz l. 2011 ‘odgovornost za vpliv na dru\u017ebo’ (t.j. na ljudi, njihove organizacije in naravo).<\/p>\n Zdru\u017eeni narodi, Evropska unija in tudi nekatere skupine zelo uspe\u0161nih podjetij so spoznali, da je dru\u017ebena odgovornost lastnost in praksa, ki sta potrebni, da \u010dlove\u0161tvo ne bi propadlo.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Dru\u017ebena odgovornost pomeni biti odgovoren, to je resen, zanesljiv in sposoben zaupati drugim, ki so vredni zaupanja, kot posameznik, v skupini, organizaciji, dru\u017ebi, svetu. Vsi sestavljamo skupine, svet, zato moramo odgovorno, to je brez zlorabe in \u0161kodovanja, delovati v odnosu do: narave, soljudi, dela\/u\u010denja, skupnosti.<\/p>\n Dru\u017ebena odgovornost zajema individualno dru\u017ebeno odgovornost (posameznik) in dru\u017ebeno odgovornost organizacij (dr\u017eavna in lokalna uprava, podjetja, izobra\u017eevalne in razvojne in\u0161titucije, dru\u0161tva, poklicne skupine ter druge skupine in zdru\u017eenja posameznikov).<\/p>\n Dru\u017ebena odgovornost je tako mo\u010dno podprta s strani EU, da je celo standardizirna po standardu ISO 26000:2010. Po tem mednarodnem standardu je najpomembnej\u0161i cilj dru\u017ebene odgovornosti prispevati k trajnostnemu razvoju, ki je pogoj za obstoj \u010dlove\u0161tva. Zato je treba upo\u0161tevati teh sedem na\u010del:<\/p>\n 1.Odgovornost za vpliv<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija je odgovorna za vpliv, ki ga ima na dru\u017ebo, gospodarstvo in okolje. Zato mora sprejeti ustrezen nadzor in dol\u017enost, da odgovori na te\u017eave, ki jih poka\u017ee ta nadzor.<\/p>\n 2.Transparentnost \u2013preglednost podatkov<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija mora biti pregledna\/transparentna v svojih odlo\u010ditvah in dejavnostih, ki vplivajo na dru\u017ebo in okolje. Organizacija mora na jasen na\u010din, v celoti in natan\u010dno razkriti sklepe in dejavnosti, za katere je odgovorna, vklju\u010dno z njej znanimi in verjetnimi vplivi na dru\u017ebo in okolje.<\/p>\n 3.Eti\u010dno obna\u0161anje<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija se mora obna\u0161ati eti\u010dno, t.j. po naslednjih vrednotah: po\u0161tenost, pravi\u010dnosti in celovitost. Te vrednote pomenijo skrb za ljudi, \u017eivali in okolje in obvezo za re\u0161evanje posledic svojih aktivnosti\/dejavnosti in odlo\u010ditev za interese dele\u017enikov.<\/p>\n 4.Spo\u0161tovanje interesov dele\u017enikov\/ interesnih skupin<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija mora spo\u0161tovati, upo\u0161tevati in se odzvati na interese svojih dele\u017enikov\/ zainteresiranih strani, ne samo na interese lastnikov.<\/p>\n 5.Spo\u0161tovanje vladavine prava<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija mora sprejeti dejstvo, da je spo\u0161tovanje vladavine prava (pravne dr\u017eave) obvezno. Nih\u010de ni tako vpliven, da bi bil nad pravnim redom.<\/p>\n 6.Spo\u0161tovanje mednarodnih norm obna\u0161anja<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija mora spo\u0161tovati mednarodne norme vedenja, ob tem pa upo\u0161tevati na\u010delo spo\u0161tovanja pravne dr\u017eave.<\/p>\n 7.Spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic<\/p>\n Na\u010delo: Organizacija mora spo\u0161tovati \u010dlovekove pravice in prepoznati njihov pomen in univerzalnost; to so enake pravice vseh ne glede na starost, spol, vero, barvo ko\u017ee in drugo.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Vklju\u010devanje mladih preko i<\/strong>nstitucij za podro\u010dja mladinske dejavnosti<\/b>:<\/p>\n Mladina je posebna dru\u017ebena skupina<\/strong>, ki je povezana z oblikovanjem moderne dru\u017ebe. Lahko re\u010demo, da je mladina nekak\u0161na metafora moderne dru\u017ebe. Bolje razumemo dogajanje v sodobni dru\u017ebi, \u010de razumemo sodobne fenomene med mladimi in obratno: sodobne izku\u0161nje so klju\u010d za razumevanje razvoja mladine. \u017divljenje mladih je multidimenzionalno<\/strong>. Posebej, ker je povezano z razli\u010dnimi ter sorodnimi skupinami in dru\u017eino, \u0161e bolj pa je vpeto v \u0161iroke dru\u017ebene strukture in institucije. Mladi so simultano subjekt in objekt sodobnih dru\u017ebenih razvojev. V vsakem primeru je njihova socialna resni\u010dnost negotova, kot je negotovo dana\u0161nje \u017eivljenje.<\/p>\n Mladinski svet Slovenije<\/p>\n Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki zdru\u017euje 16 mladinskih nevladnih organizacij razli\u010dnih interesnih, nazorskih ali politi\u010dnih usmeritev. MSS zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih zdru\u017eenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike pri nas in po svetu.<\/p>\n \u00a0<\/p>\n Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije in Urada RS za mladino se sre\u010dujejo znotraj Sveta Urada RS za mladino za mladinska vpra\u0161anja. Namen sveta je informiranje o teko\u010dih zadevah na mladinskem podro\u010dju in uskladitev stali\u0161\u010d o odprtih vpra\u0161anjih.<\/p>\n Svet Vlade RS za mladino (SVM) je ustanovljen na podlagi 8. \u010dlena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju<\/a>.<\/p>\n Na podlagi sklepa Vlade RS o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade RS za mladino je\u00a0Mladinski svet Slovenije zadol\u017een za izvedbo izbora predstavnikov merodajnih organizacij v SVM<\/strong>, <\/b>in sicer za:<\/p>\n – 3 predstavnike nacionalnih mladinskih organizacij,<\/p>\n – 1 predstavnika mladinskih svetov lokalnih skupnosti,<\/p>\n – 1 predstavnika mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih,<\/p>\n – 1 predstavnika drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na podro\u010dju mladine.<\/p>\n Vsi postopki potekajo v skladu s Pravilnikom o izboru predstavnikov merodajnih organizacij v Svet Vlade RS za mladino<\/a>.<\/p>\n \u0160tudentska organizacija Slovenije<\/a> in Dija\u0161ka organizacija Slovenije<\/a> svoja predstavnika izbereta v skladu s svojimi internimi pravili. Izbor predstavnika mladinskih centrov pa vodi Mladinske mre\u017ea MaMa<\/a>.<\/p>\n Svet Vlade RS za mladino sklicuje in vodi predsednik oziroma predsednica, ki ga oziroma jo imenuje vlada izmed ministrov oziroma ministric. Delo SVM ureja Poslovnik Sveta Vlade RS za mladino<\/a>.<\/p>\n IRDO In\u0161titut za razvoj dru\u017ebene odgovornosti<\/p>\n Aktivnosti in\u0161tituta IRDO izhajajo iz EU opredelitve dru\u017ebene odgovornosti. Pri tem Strokovni svet In\u0161tituta IRDO dru\u017ebeno odgovornost pojmuje \u0161e \u0161ir\u0161e, in sicer kot: <\/i><\/p>\n Pojem aktivnega dr\u017eavljanstva<\/b><\/p>\n Mladi lahko sodelujejo v skupnosti kot aktivni dr\u017eavljani na razli\u010dnih nivojih, npr. : sodelovanje pri vodenju lokalnega mladinskega kluba, sodelovanje v javni razpravi, sodelovanje v \u010distilni akciji, sodelovanje v izobra\u017eevalnem programu \u0161ole, ki jo obiskuje va\u0161 otrok , v svetu star\u0161ev, sodelovanje v sindikatu , udele\u017eba na volitvah, sodelovanje v odboru lokalne organizacije, zastopanje lokalne skupnosti na razli\u010dnih podro\u010djih ( \u0161portnem, kulturnem\u2026) , kandidiranje na lokalnih volitvah itd.). Primeri aktivnosti na razli\u010dnih ravneh: vloga posameznega dru\u017einskega \u010dlana, u\u010ditelja na lokalni \u0161oli, predstavnika v nacionalnem odboru; o \u010dem kdo odlo\u010da?<\/p>\n Katere aktivnosti opredeljujejo \u201caktivnega dr\u017eavljana\u201d?<\/p>\n Kak\u0161en je vpliv dr\u017eavljanstva na va\u0161e \u017eivljenje, pravice in odgovornosti, ki jih kot dr\u017eavljani imate, vklju\u010dno z evropskim dr\u017eavljanstvom?<\/p>\n Kako bi opredelili svoje \u017eivljenjske vrednote in pomen spo\u0161tovanja vrednot drugih?<\/p>\n Na kak\u0161en na\u010din bi animirali druge za uresni\u010devanje svojih ali skupnih zamisli?<\/p>\n Kolik\u0161en pomen \u201cskrbi za okolje \u201c pripisujete in kak\u0161ne so mo\u017ene oblike aktivnega vklju\u010devanja v gibanje za ohranjanje okolja?<\/p>\n Kako razume\u0161 temeljne pojave v sodobni dru\u017ebi \u2013 globalizacijo, evropeizacijo, ve\u010dkulturnost?<\/p>\n Kako in s kom sodelujete?<\/p>\n Kako va\u0161e sodelovanje vpliva na vas kot posameznika in na skupnost?<\/p>\n Kak\u0161ne spremembe so mo\u017ene v sodelovanju?<\/p>\n Kdo sodeluje in kdo ima mo\u010d doma, na lokalni in nacionalni ravni?<\/p>\n Razmislite o svojem sodelovanju na razli\u010dnih ravneh.<\/p>\n Kak\u0161no mo\u010d vpliva imate na stvari v dru\u017ebi, ki vplivajo na va\u0161e \u017eivljenje?<\/p>\n Lahko imamo vpliv, soodlo\u010damo in se na\u0161e mnenje upo\u0161teva, lahko\u00a0 imamo vpliv, a namesto nas odlo\u010dajo drugi ali pa nimamo nobenega vpliva in le sledimo odlo\u010ditvam.<\/p>\n Kako se sprejemajo odlo\u010ditve, ki vplivajo na va\u0161e \u017eivljenje?<\/p>\n Ali lahko va\u0161 glas vpliva na odlo\u010ditev? Ali ste vklju\u010deni na razli\u010dnih ravneh sodelovanja?<\/p>\n Kaj lahko storimo, da bomo bolj vklju\u010deni v odlo\u010danje?<\/p>\n Nivo sodelovanja vi\u0161a zavedanje o tem, da se problem ti\u010de tudi vas in razvoj va\u0161ega zanimanja.<\/p>\n Poskrbite, da se sli\u0161i tudi va\u0161 glas.<\/p>\n Aktualni naslovi:<\/b><\/p>\n http:\/\/www.ursm.gov.si\/si\/delovna_podrocja\/mladinske_organizacije\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.mss.si\/sl\/index.html<\/a><\/p>\n http:\/\/skis-zveza.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.taborniki.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.zspm.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.mreza-mama.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.evropa.gov.si\/si\/vsebina\/povezave\/mreze-nevladnih-organizacij\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.mlad.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.irdo.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/socialna-akademija.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.minvos.org\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.ursm.gov.si\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.zainproti.eu\/<\/a><\/p>\n http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=_FqnHnWZv-Y<\/a><\/p>\n http:\/\/www.mladinski-ceh.si\/mladinska-akademija<\/a><\/p>\n
\n(Cooper, Vargas, 2004; Brandon, Lombardi, 2005)<\/em><\/p>\n
\n\u2022 individualno dru\u017ebeno odgovornost (posameznikovo),
\n\u2022 dru\u017ebeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobra\u017eevalnih in raziskovalnih in\u0161titucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij),
\n\u2022 dru\u017ebeno odgovornost poklicnih skupin,
\n\u2022 dru\u017ebeno odgovornost naroda, dr\u017eave, zveze.
\n(Jo\u017eica Knez Riedl, Matja\u017e Mulej, 2006)<\/em><\/p>\n