<\/p>\n
Ch\u00f6gyam Trungpa<\/b><\/p>\n
Zalo\u017eba GNOSTICA d.o.o.<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zanimiva metafora iz tibetanskega budizma, ki opisuje delovanje ega, je tista o \u00bbTreh gospodarjih materializma\u00ab:<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00bbGospodar oblike\u00ab, \u00bbGospodar govora\u00ab in \u00bbGospodar uma\u00ab. V diskusiji o Treh gospodarjih, ki sledi, se besedi \u00bbmaterializem\u00ab in \u00bbnevroti\u010den\u00ab nana\u0161ata na delovanje ega.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gospodar forme predstavlja nevroti\u010dno iskanje fizi\u010dnega udobja, varnosti in u\u017eitka. Visoko organizirana in tehnolo\u0161ka dru\u017eba odseva na\u0161o lastno obsedenost z manipuliranjem fizi\u010dnega okolja in na\u010din, da se za\u0161\u010ditimo pred dra\u017eljaji grobih, neprijaznih, nepredvidljivih pojavov \u017eivljenja. Dvigala na gumb, zapakirano meso, klima naprave, strani\u0161\u010da na odplakovanje, zasebni pogrebi, programi za upokojence, masovna produkcija, vremenski sateliti, buldo\u017eerji, fluorescentna razsvetljava, slu\u017ebe od devetih do petih, televizija, vse to so poskusi ustvariti obvladljiv, varen, predvidljiv in prijeten svet.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gospodar forme ne pomeni ustvarjanje fizi\u010dnega bogastva in varne \u017eivljenjske situacije. Veliko bolj se nana\u0161a na nevroti\u010dno preokupacijo, ki nas sili, da tak\u0161en svet ustvarjamo, da posku\u0161amo kontrolirati naravo. Ambicija ega je, da se zavaruje in zabava, da se izogne vsem nepredvidljivim vznemirjenjem.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posledica tega je, da se oprijemamo svojih u\u017eitkov in lastnine, bojimo se spremembe ali pa jo vsiljujemo, posku\u0161amo ustvariti gnezdo in igri\u0161\u010de.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gospodar govora se nana\u0161a na na\u010din uporabe intelekta v odnosu do sveta. Privzeli smo niz kategorij, ki nam slu\u017eijo kot prijemala, kot na\u010dini upravljanja s pojavi. Najbolj dodelan izdelek tega so ideologije, sistemi idej, ki racionalizirajo, upravi\u010dujejo in sankcionirajo na\u0161a \u017eivljenja. Nacionalizem, komunizem, eksistencializem, kr\u0161\u010danstvo, budizem, vsi nas oskrbijo z identitetami, vlogami ter razlagami, kako in zakaj se stvari dogajajo, kot se. (str.11-12)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Problem je v tem, da ego lahko spreobrne v svojo lastno korist karkoli, celo duhovnost. Ego stalno posku\u0161a pridobiti in uporabiti duhovno u\u010denje za svoje dobro. U\u010denje obravnavamo kot nekaj zunanjega, zunaj \u00bbmene\u00ab, kot filozofijo, ki jo posku\u0161amo imitirati. V resnici se no\u010demo poistovetiti in postati u\u010denje samo. Torej, \u010de na\u0161 u\u010ditelj govori o odpovedi ega, posku\u0161amo opona\u0161ati tak\u0161no odpoved. Posnemamo gibe, delamo primerne geste, vendar dejansko no\u010demo \u017ertvovati nobenega dela svojega na\u010dina \u017eivljenja. Postanemo spretni igralci in, medtem ko igramo, slepi in gluhi za resni\u010dni smisel u\u010denja; odkrijemo dolo\u010deno udobje v tak\u0161nem sprenevedanju.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Takoj, ko za\u010dutimo kakr\u0161nokoli neskladnost ali spor med svojimi dejanji in u\u010denjem, interpretiramo situacijo tako, da spor prikrijemo. Razlagalec je ego v vlogi duhovnega svetovalca. Situacija je podobna de\u017eeli, kjer sta cerkev in dr\u017eava lo\u010deni. \u010ce je politika dr\u017eave tuja nauku cerkve, je avtomati\u010dna reakcija kralja, da gre k poglavarju cerkve, svojemu duhovnemu svetovalcu, in prosi za njegov blagoslov. Cerkveni poglavar zatem najde kak\u0161en izgovor in podeli svoj blagoslov pod pretvezo, da je kralj za\u0161\u010ditnik vere. V posameznikovem umu, kjer je ego obenem kralj in poglavar, je zadeva izpeljana podobno. (str.19)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Predaja prav tako pomeni prepoznanje neotesanih, grobih, okornih in \u0161okantnih kvalitet lastnega ega. Pomeni, da jih prepoznamo in predamo. Obi\u010dajno ugotovimo, da je zelo te\u017eko stopiti ven iz surove, robustne kvalitete lastnega ega. \u010ceprav se morda sovra\u017eimo, imamo isto\u010dasno svoje samosovra\u0161tvo za nekak\u0161en hobi. Kljub dejstvu, da si morda nismo v\u0161e\u010d tak\u0161ni, kot smo, in bole\u010de obsojamo sami sebe, ugotavljamo, da se temu \u0161e vedno ne moremo v celoti odre\u010di. \u010ce se za\u010denjamo odpovedovati svoji samokritiki, lahko za\u010dutimo, da nekaj izgubljamo, kot bi nam nekdo jemal na\u0161e delo. \u010ce bi se odrekli vsemu, bi ostali brez ukvarjanja s samim seboj. Ostalo ne bi ni\u010desar ve\u010d, \u010desar bi se lahko \u0161e oprijemali. Samoocenjevanje in samokritika so v svoji osnovi nevroti\u010dne te\u017enje, ki izhajajo iz pomanjkanja samozaupanja, \u00bbzaupanja\u00ab v smislu videnja tistega, kar smo, vedenja, da si lahko privo\u0161\u010dimo odprtost. Lahko si privo\u0161\u010dimo predajo neobdelane in grobe nevroti\u010dne kvalitete jaza in stopimo ven iz ob\u010dudovanja, stopimo iz vnaprej ustvarjenih idej. (str.30)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obstaja zanimiva zgodba o skupini ljudi, ki se je odlo\u010dila, da bo \u0161tudirala z velikim tibetanskim u\u010diteljem. Predhodno so \u017ee \u0161tudirali z drugimi u\u010ditelji, vendar so se odlo\u010dili, da se posvetijo \u0161tudiju z omenjeno osebo. Vsi so imeli tremo, postati njegovi u\u010denci. Zato so zaprosili za sprejem, vendar u\u010ditelj ni sprejel nikogar od njih. \u00bbSprejel vas bom samo pod enim pogojem,\u00ab jim je dejal, \u00bb\u010de se odpoveste svojim prej\u0161njim u\u010diteljem.\u00ab Branili so se, mu govorili, kako so mu vdani, kako velika je njegova slava, kako radi bi se u\u010dili pri njem. Sprejel ne bo nobenega od njih, \u010de ne sprejmejo njegovih pogojev. Na koncu so se vsi, razen enega, odpovedali svojim predhodnim u\u010diteljem, od katerih so se pravzaprav veliko nau\u010dili. Guru je bil dokaj zadovoljen, ko so to storili in jim je dejal, naj se naslednji dan vrnejo. Ko so pri\u0161li, pa jim je dejal: \u00bbRazumem va\u0161o hinav\u0161\u010dino. Naslednji\u010d boste \u0161li k drugemu u\u010ditelju in se odrekli meni. Izginite!\u00ab Vse je napodil, razen tistega, ki je cenil to, kar se je nau\u010dil prej. Oseba, ki jo je sprejel, ni bila pripravljena igrati la\u017enivih iger, ni bila voljna ugajati guruju s pretvarjanjem, da je nekaj drugega, kar v resnici je. \u010ce navezujete prijateljstvo z duhovnim mojstrom, mora biti va\u0161e prijateljevanje preprosto, odprto, da komunikacija ste\u010de med enakimi. Ne smete mojstra pritegniti na svojo stran. (str.41)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Duhovni prijatelj postane del tebe in je hkrati individualna, zunanja oseba. Na tak\u0161en na\u010din guru navznoter in navzven igra zelo pomembno vlogo v prediranju in odkrivanju na\u0161e hinav\u0161\u010dine. Guru je lahko oseba, ki deluje kot ogledalo, ta odseva, ali druga\u010de; lahko je tvoja lastna inteligenca, ki je privzela obliko duhovnega prijatelja. Ko za\u010dne delovati notranji guru, nikoli ne more\u0161 pobegniti pred zahtevo po odpiranju. Povsod te spremlja temeljna inteligenca; ne more\u0161 pobegniti lastni senci. \u00bbVeliki brat te opazuje.\u00ab Ne obstaja zunanja entiteta, ki nas opazuje in nas lovi; lovimo sami sebe. Opazuje nas na\u0161a lastna senca. (str.45)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V: Obstaja Zen izjava, ki pravi: \u00bbPrvo so gore, gore in potoki, potoki. Potem gore niso ve\u010d gore in potoki niso ve\u010d potoki. Na koncu so gore spet gore in potoki so zopet potoki. Ali nismo vsi na nek na\u010din na stopnji, ko gore niso ve\u010d gore in potoki niso ve\u010d potoki? Kljub temu poudarjate to vsakdanjo kvaliteto. Kaj nam ni treba skozi to \u00bbneobi\u010dajno\u00abfazo, preden smo lahko zares obi\u010dajni?<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 O: Marpa je bil zelo potrt, ko se mu je ubil sin. Eden od u\u010dencev ga je vpra\u0161al: \u00bbV\u010dasih si nam govoril, da je vse iluzija. Kaj pa smrt tvojega sina? Ali ni to iluzija? \u00ab Marpa je odgovoril: \u00bbRes je, toda smrt mojega sina je superiluzija.\u00ab (str.47)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tukaj je cinizem upravi\u010den. Ljudje bi radi iniciacijo: radi bi se v\u010dlanili v klub, pridobili naslov, pridobili modrost. Osebno se ne \u017eelim vpletati v igro s \u010dlove\u0161ko \u0161ibkostjo, ki \u017eeli dobiti kaj nenavadnega. Nekateri ljudje bodo kupili Picassojevo sliko samo zaradi umetnikovega podpisa. Pla\u010dali bodo tiso\u010de dolarjev, ne da bi razmislili, ali ima tisto, kar kupujejo, sploh kak\u0161no umetni\u0161ko vrednost. Kupujejo poverilnico slike. Ime, sloves in govorice jemljejo kot zagotovilo za njeno pravo vrednost. V tak\u0161nem po\u010detju ni nobene prave inteligence. (str.51)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na duhovni poti je problem varanja samega sebe stalno prisoten. Ego vedno posku\u0161a dose\u010di duhovnost. Podobno je, kot bi hoteli biti pri\u010da lastnemu pogrebu. Na za\u010detku smo se pribli\u017eali svojemu duhovnemu prijatelju v upanju, da bomo od njega nekaj dobili. Temu se pravi \u00bblov na guruja\u00ab. Tradicionalno ga primerjamo z lovom na mo\u0161usovega jelena. Lovec zalezuje jelena, ga ubije in mu odstrani mo\u0161us. Seveda se lahko pribli\u017eamo guruju in duhovnosti na tak na\u010din, vendar bo to varanje samega sebe. Ni\u010desar nima skupnega z resni\u010dnim odpiranjem in predajo. (str.59)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Varanje samega sebe potrebuje ocenjevanje in dolgotrajen spomin. Premi\u0161ljujemo za nazaj, \u010dutimo nostalgijo, dobimo spodbudo od spomina, obenem pa ne vemo, kje smo v tem trenutku. Spominjamo se \u00bbdobrih \u010dasov\u00ab, \u00bbdobrih, starih \u010dasov\u00ab. Ne dopustimo, da bi se prikazala depresija, zavra\u010damo sum, da smo izgubili stik z ne\u010dim. Kadarkoli se pojavijo mo\u017enosti za depresijo in ob\u010dutek izgube, obrambni mehanizem ega kot tola\u017ebo takoj ponudi spomine in besede, ki smo jih sli\u0161ali v preteklosti. Ego neprestano i\u0161\u010de navdih, ki nima korenin v sedanjosti; podobno je nenehnemu uhajanju nazaj. Gre za zapleten na\u010din varanja samega sebe; enostavno si ne dovolimo, da bi bili depresivni. \u00bbKako sploh lahko re\u010dem, da sem depresiven, potem ko sem sprejel vse te edinstvene blagoslove in imel sre\u010do, da sem do\u017eivel vsa ta \u010dudovita duhovna do\u017eivetja? Nemogo\u010de, nobenega razloga za depresijo ni.\u00ab (str.63)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 To ne pomeni, da je bistvo te\u017eke poti juna\u0161tvo. Dr\u017ea \u00bbheroizma\u00ab po\u010diva na predpostavki, da smo slabi, ne\u010disti, da nismo vredni in pripravljeni za duhovno razumevanje. Popraviti se moramo, biti moramo druga\u010dni. Na primer: \u010de smo Ameri\u010dani srednjega razreda, moramo pustiti svoje slu\u017ebe ali \u0161tudij, se izseliti iz svojih predmestnih domov, pustiti rasti lase, morda poskusiti mamila. \u010ce smo hipiji, moramo prenehati z jemanjem mamil, si ostri\u010di lase, zavre\u010di svoje pono\u0161ene kavbojke. Domi\u0161ljamo si, da smo nekaj posebnega, juna\u0161kega, da smo se odvrnili od sku\u0161njave. Postanemo vegetarijanci, pa \u0161e kaj drugega. Ogromno stvari je, ki jih lahko poskusimo. Domi\u0161ljamo si, da je na\u0161a pot duhovna s tem, kar je zoper tisto, kar smo bili neko\u010d. A je zgolj pot zmotnega juna\u0161tva. Edini, ki je juna\u0161ki na ta na\u010din, je ego. (str.72)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko se odpre\u0161 in se odre\u010de\u0161 brez referenc do kriterijev, kot so: \u00bbJaz sem napravil to, jaz sem napravil tisto\u00ab, brez referenc do samega sebe, tedaj ostale okoli\u0161\u010dine, povezane z ohranjanjem ega, postanejo nepomembne. To je dokon\u010dna moralnost, ki \u0161e bolj okrepi stanje odprtosti in poguma: ni te strah prizadeti sebe ali koga drugega, ker si popolnoma odprt. Okoli\u0161\u010dine te navdihujejo, kar prinese potrpe\u017eljivost, kshanti paramito. Potrpljenje privede do energije, virye \u2013 navdu\u0161enosti. Pride do izjemne radosti, kar da panorami\u010dno vizijo odprte meditacije \u2013 izkustvo dhyane \u2013 odprtosti. Situacijo zunaj sebe nimate ve\u010d za nekaj lo\u010denega od sebe, ker ste tako zelo povezani s plesom in z igro \u017eivljenja. (str.90)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obstaja tibetanska zgodba o menihu, ki se je odrekel svojemu samsari\u010dnemu, zmedenemu \u017eivljenju in se odlo\u010dil, da bo \u017eivel v votlini, kjer bo ves \u010das meditiral. Pred tem je nenehno razmi\u0161ljal o bole\u010dini in trpljenju. Njegovo ime je bilo Ngonagpa iz Langurja. Bil je \u010dlovek \u010drnega obraza iz Langurja, ker se ni nikoli smejal, ampak je v \u017eivljenju vse videl kot bole\u010dino. Mnogo let je vztrajal v osami, zelo resen in smrtno po\u0161ten, dokler nekega dne ni na oltarju ugledal kepo turkiza, ki mu jo je nekdo prinesel za darilo. Ko si ga je ogledoval, je opazil mi\u0161, ki se je hotela priplaziti v bli\u017eino in mu ukrasti turkiz. Mi\u0161 sama tega ni zmogla in je od\u0161la v luknjo po drugo mi\u0161. Skupaj sta hoteli odnesti turkiz, pa nista mogli. Cvilili sta, dokler nista priklicali \u0161e osem drugih mi\u0161i, ki so skupaj odnesle cel kos v svojo luknjo. Ngonagpo se je takrat za\u010del prvi\u010d smejati in veseliti. To je bil njegov prvi uvod v odprtost, nenaden preblisk razsvetljenja. (str.101-102)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zavedanje polo\u017eaja v majhnem obsegu prinese tudi njegovo zavedanje \u0161ir\u0161e. Iz tega nastane panoramsko zavedanje, mahavipashyana meditacija, se pravi zavedanje celotnega vzorca, ne samo usmerjanje pozornosti na podrobnosti. Za\u010denjamo videti vzorce svojih fantazij namesto da bi bili popolnoma preplavljeni z njimi. Odkrijemo, da se nam ni treba otepati z lastnimi projekcijami, da je zid, ki nas lo\u010duje od njih, na\u0161a lastna stvaritev. Uvid v nestvarno naravo ega je prajna, transcendentalno vedenje. Ko be\u017eno ugledamo prajno, se sprostimo, ker spoznamo, da nam ni ve\u010d treba ohranjati obstoja ega. Lahko si privo\u0161\u010dimo odprtost in velikodu\u0161nost. Spoznanje, da obstaja tudi druga\u010den na\u010din obravnavanja projekcij, prinese veliko radost. To je dose\u017eek prvega duhovnega nivoja bodhisattve, prvega bhumija. Stopili smo na pot Bodhisattve, pot Mahajane, odprte poti, poti topline in odprtosti. (str.145-146)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Praznina je tudi forma, kar pomeni, da na tem nivoju razumevanja dajemo preve\u010d poudarka videnju forme gole predsodkov. Radi bi izkusili tak\u0161ne vrste uvida, kot bi bilo videnje prazne forme stanje, v katerega lahko prisilimo svoj um. Te\u017eimo za praznino in tako tudi ona postane stvar, forma namesto resni\u010dne praznine. To je problem prevelikih ambicij.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u0161 naslednji korak je opustiti ambicije, da bi videli formo prazno. Na tej to\u010dki se forma dejansko pojavi izza vela na\u0161ih predsodkov. Forma je forma, gola, brez vsakr\u0161nih filozofskih implikacij v ozadju. Podobno je praznina praznina; ni\u010desar ni, na kar bi se obesili. Odkrili smo izkustvo nedualnosti.<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kljub temu da smo spoznali, da je forma forma in praznina praznina, cenimo svoj uvid v nedualnost. Tako \u0161e vedno obstaja vede\u017e, tisti, ki do\u017eivlja uvid. Obstaja zavedanje, da je bilo nekaj odstranjeno, da nekaj manjka. Subtilno bivamo na nedualnosti. S tem vstopamo v prehodno fazo med Mahajano in Tantro, kjer je prajna neprekinjeno izkustvo in so\u010dutje ni ve\u010d namerno. (str.177-178)<\/p>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Medtem ko se osnovno u\u010denje Mahajana budizma ukvarja s prajno, transcendentalnim vedenjem, je temeljno u\u010denje Tantre povezano z delom z energijami. V Kriyajoga Tantra Vajramali je energija, opisana kot \u00bbtisto, kar prebiva v srcu vseh bitij, samoobstoje\u010da preprostost, ki ohranja modrost. To neuni\u010dljivo bistvo je energija velike radosti; je vsepre\u017eemajo\u010da kot prostor. To je telo dharme ne-bivanja. \u00abPo tej tantri\u00bb ta energija podpira prvobitno inteligenco, ki zaznava pojavni svet. To je energija, ki daje zagon tako razsvetljenim kot zmedenim stanjem uma. Je neuni\u010dljiva v smislu, da se nenehno obnavlja. Je gonilna sila \u010dustev in misli v zmedenem stanju ter so\u010dutja in modrosti v razsvetljenosti. (str.186)<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ch\u00f6gyam Trungpa Zalo\u017eba GNOSTICA d.o.o. \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zanimiva metafora iz tibetanskega budizma, ki opisuje delovanje ega, je tista o \u00bbTreh gospodarjih materializma\u00ab: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00bbGospodar oblike\u00ab, \u00bbGospodar govora\u00ab in \u00bbGospodar uma\u00ab. V diskusiji o Treh gospodarjih, ki sledi, se besedi \u00bbmaterializem\u00ab in \u00bbnevroti\u010den\u00ab nana\u0161ata na delovanje ega. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gospodar forme predstavlja nevroti\u010dno iskanje fizi\u010dnega udobja, varnosti…<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6843","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6843","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6843"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6843\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6845,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6843\/revisions\/6845"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6843"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6843"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.jivatma.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6843"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}