Več...

Mladi in družbena odgovornost

Kaj je družbena odgovornost?

“Družbeno odgovornost lahko najsplošneje opredelimo kot obveznost človeštva, da uresničuje skupne cilje družbe.”
(Cooper, Vargas, 2004; Brandon, Lombardi, 2005)

Družbena odgovornost pomeni, da vsakdo izmed nas dela dobro preko meja, ki jih družba določa, zahteva pa tudi inoviranje navad ljudi v smeri k celovitosti obnašanja, zlasti razmišljanja in odločanja.

Definicija družbene odgovornosti:

družbena odgovornost je po definiciji Evropske unije iz l. 2011 ‘odgovornost za vpliv na družbo’ (t.j. na ljudi, njihove organizacije in naravo).

Združeni narodi, Evropska unija in tudi nekatere skupine zelo uspešnih podjetij so spoznali, da je družbena odgovornost lastnost in praksa, ki sta potrebni, da človeštvo ne bi propadlo.

Družbena odgovornost pomeni biti odgovoren, to je resen, zanesljiv in sposoben zaupati drugim, ki so vredni zaupanja, kot posameznik, v skupini, organizaciji, družbi, svetu. Vsi sestavljamo skupine, svet, zato moramo odgovorno, to je brez zlorabe in škodovanja, delovati v odnosu do: narave, soljudi, dela/učenja, skupnosti.

Družbena odgovornost zajema individualno družbeno odgovornost (posameznik) in družbeno odgovornost organizacij (državna in lokalna uprava, podjetja, izobraževalne in razvojne inštitucije, društva, poklicne skupine ter druge skupine in združenja posameznikov).

Družbena odgovornost je tako močno podprta s strani EU, da je celo standardizirna po standardu ISO 26000:2010. Po tem mednarodnem standardu je najpomembnejši cilj družbene odgovornosti prispevati k trajnostnemu razvoju, ki je pogoj za obstoj človeštva. Zato je treba upoštevati teh sedem načel:

1.Odgovornost za vpliv

Načelo: Organizacija je odgovorna za vpliv, ki ga ima na družbo, gospodarstvo in okolje. Zato mora sprejeti ustrezen nadzor in dolžnost, da odgovori na težave, ki jih pokaže ta nadzor.

2.Transparentnost –preglednost podatkov

Načelo: Organizacija mora biti pregledna/transparentna v svojih odločitvah in dejavnostih, ki vplivajo na družbo in okolje. Organizacija mora na jasen način, v celoti in natančno razkriti sklepe in dejavnosti, za katere je odgovorna, vključno z njej znanimi in verjetnimi vplivi na družbo in okolje.

3.Etično obnašanje

Načelo: Organizacija se mora obnašati etično, t.j. po naslednjih vrednotah: poštenost, pravičnosti in celovitost. Te vrednote pomenijo skrb za ljudi, živali in okolje in obvezo za reševanje posledic svojih aktivnosti/dejavnosti in odločitev za interese deležnikov.

4.Spoštovanje interesov deležnikov/ interesnih skupin

Načelo: Organizacija mora spoštovati, upoštevati in se odzvati na interese svojih deležnikov/ zainteresiranih strani, ne samo na interese lastnikov.

5.Spoštovanje vladavine prava

Načelo: Organizacija mora sprejeti dejstvo, da je spoštovanje vladavine prava (pravne države) obvezno. Nihče ni tako vpliven, da bi bil nad pravnim redom.

6.Spoštovanje mednarodnih norm obnašanja

Načelo: Organizacija mora spoštovati mednarodne norme vedenja, ob tem pa upoštevati načelo spoštovanja pravne države.

7.Spoštovanje človekovih pravic

Načelo: Organizacija mora spoštovati človekove pravice in prepoznati njihov pomen in univerzalnost; to so enake pravice vseh ne glede na starost, spol, vero, barvo kože in drugo.

Vključevanje mladih preko institucij za področja mladinske dejavnosti:

Mladina je posebna družbena skupina, ki je povezana z oblikovanjem moderne družbe. Lahko rečemo, da je mladina nekakšna metafora moderne družbe. Bolje razumemo dogajanje v sodobni družbi, če razumemo sodobne fenomene med mladimi in obratno: sodobne izkušnje so ključ za razumevanje razvoja mladine. Življenje mladih je multidimenzionalno. Posebej, ker je povezano z različnimi ter sorodnimi skupinami in družino, še bolj pa je vpeto v široke družbene strukture in institucije. Mladi so simultano subjekt in objekt sodobnih družbenih razvojev. V vsakem primeru je njihova socialna resničnost negotova, kot je negotovo današnje življenje.

Mladinski svet Slovenije

Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. MSS zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike pri nas in po svetu.

Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije in Urada RS za mladino se srečujejo znotraj Sveta Urada RS za mladino za mladinska vprašanja. Namen sveta je informiranje o tekočih zadevah na mladinskem področju in uskladitev stališč o odprtih vprašanjih.

Svet Vlade RS za mladino (SVM) je ustanovljen na podlagi 8. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.

Na podlagi sklepa Vlade RS o ustanovitvi in nalogah Sveta Vlade RS za mladino je Mladinski svet Slovenije zadolžen za izvedbo izbora predstavnikov merodajnih organizacij v SVM, in sicer za:

– 3 predstavnike nacionalnih mladinskih organizacij,

– 1 predstavnika mladinskih svetov lokalnih skupnosti,

– 1 predstavnika mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih,

– 1 predstavnika drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine.

Vsi postopki potekajo v skladu s Pravilnikom o izboru predstavnikov merodajnih organizacij v Svet Vlade RS za mladino.

Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije svoja predstavnika izbereta v skladu s svojimi internimi pravili. Izbor predstavnika mladinskih centrov pa vodi Mladinske mreža MaMa.

Svet Vlade RS za mladino sklicuje in vodi predsednik oziroma predsednica, ki ga oziroma jo imenuje vlada izmed ministrov oziroma ministric. Delo SVM ureja Poslovnik Sveta Vlade RS za mladino.

IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

Aktivnosti inštituta IRDO izhajajo iz EU opredelitve družbene odgovornosti. Pri tem Strokovni svet Inštituta IRDO družbeno odgovornost pojmuje še širše, in sicer kot:
• individualno družbeno odgovornost (posameznikovo),
• družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij),
• družbeno odgovornost poklicnih skupin,
• družbeno odgovornost naroda, države, zveze.
(Jožica Knez Riedl, Matjaž Mulej, 2006)

Pojem aktivnega državljanstva

Mladi lahko sodelujejo v skupnosti kot aktivni državljani na različnih nivojih, npr. : sodelovanje pri vodenju lokalnega mladinskega kluba, sodelovanje v javni razpravi, sodelovanje v čistilni akciji, sodelovanje v izobraževalnem programu šole, ki jo obiskuje vaš otrok , v svetu staršev, sodelovanje v sindikatu , udeležba na volitvah, sodelovanje v odboru lokalne organizacije, zastopanje lokalne skupnosti na različnih področjih ( športnem, kulturnem…) , kandidiranje na lokalnih volitvah itd.). Primeri aktivnosti na različnih ravneh: vloga posameznega družinskega člana, učitelja na lokalni šoli, predstavnika v nacionalnem odboru; o čem kdo odloča?

Katere aktivnosti opredeljujejo “aktivnega državljana”?

Kakšen je vpliv državljanstva na vaše življenje, pravice in odgovornosti, ki jih kot državljani imate, vključno z evropskim državljanstvom?

Kako bi opredelili svoje življenjske vrednote in pomen spoštovanja vrednot drugih?

Na kakšen način bi animirali druge za uresničevanje svojih ali skupnih zamisli?

Kolikšen pomen “skrbi za okolje “ pripisujete in kakšne so možne oblike aktivnega vključevanja v gibanje za ohranjanje okolja?

Kako razumeš temeljne pojave v sodobni družbi – globalizacijo, evropeizacijo, večkulturnost?

Kako in s kom sodelujete?

Kako vaše sodelovanje vpliva na vas kot posameznika in na skupnost?

Kakšne spremembe so možne v sodelovanju?

Kdo sodeluje in kdo ima moč doma, na lokalni in nacionalni ravni?

Razmislite o svojem sodelovanju na različnih ravneh.

Kakšno moč vpliva imate na stvari v družbi, ki vplivajo na vaše življenje?

Lahko imamo vpliv, soodločamo in se naše mnenje upošteva, lahko imamo vpliv, a namesto nas odločajo drugi ali pa nimamo nobenega vpliva in le sledimo odločitvam.

Kako se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vaše življenje?

Ali lahko vaš glas vpliva na odločitev? Ali ste vključeni na različnih ravneh sodelovanja?

Kaj lahko storimo, da bomo bolj vključeni v odločanje?

Nivo sodelovanja viša zavedanje o tem, da se problem tiče tudi vas in razvoj vašega zanimanja.

Poskrbite, da se sliši tudi vaš glas.

Aktualni naslovi:

http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinske_organizacije/

http://www.mss.si/sl/index.html

http://skis-zveza.si/

http://www.taborniki.si/

http://www.zspm.si/

http://www.mreza-mama.si/