a


francis_bacon

Francis Bacon je bil rojen 22. januarja 1561 v Londonu, Anglija. Njegov oče, Sir Nicolas Bacon, je bil Lord Keeper of Great Seal (varuh pečata), njegova mati pa Lady Anne Cooke Bacon, ki je bila druga žena njegovega očeta in hči Sira Anthony-a  Cooke-rja, humanista, ki je bil mentor Edwardu VI. Umrl je 9. aprila 1626 za posledicami  bronhitisa.

Bacon je služil kot generalni državni tožilec in lord kancler Anglije, ki  je moral odstopiti zaradi obtožb o korupciji. Njegova bolj dragocena zapuščina je bila filozofija. Bacon je prevzel induktivni pristop, znan kot znanstveno metodo, ki je temelj sodobnih znanstvenih raziskav.

Leta 1581 je Francis Bacon dobil službo kot član v Cornwallu v House of Commons in bil naslednje leto imenovan na položaj zunanjega odvetnika. Politična kariera Bacona je naredila velik korak naprej leta 1584, ko je napisal pismo napotkov kraljici Elizabeti I.. To je bil njegov prvi politični zapisek.

Bacon je imel svoje mesto v parlamentu skoraj štiri desetletja, od leta 1584 do 1617. V tem času je bil zelo aktiven v politiki, pravu in na kraljevem dvoru. Leta 1603, tri leta preden se je poročil z dedinjo Alice Barnham, je bil povišan v viteški red. Svojo karierno pot v političnih in pravnih vodah je hitro nadaljeval in dosegel leta 1607 položaj Solicitor generala in le šest let kasneje položaj generalnega državnega tožilca. Leta 1616 je njegova kariera dosegla vrhunec, ko je bil povabljen, da se pridruži Privy Council. Samo leto kasneje je dosegel položaj svojega očeta: Lord Keeper of Great Seal (varuh pečata). Leta 1618 je presegel dosežek svojega očeta, ko je bil povišan v naziv Lord kancler, ki je eden najvišjih političnih funkcijah v Angliji. Leta 1621 pa je postal vikont St. Albans.

Istega leta, ko je Bacon postal vikont St. Albans, je bil obtožen prejemanja podkupnin in korupcije s strani Parlamenta. Nekateri viri trdijo, da je bila obtožnica podtaknjena s strani njegovih nasprotnikov v parlamentu in sodni frakciji, ter da je bil uporabljen kot grešni kozel za zaščito vojvode Buckinghama pred javno sovražnostjo. Baconu so sodili in ga spoznali za krivega, potem ko je tudi priznal krivdo. Bil je kaznovan z zajetno globo 40.000 funtov in zaporno kaznijo v  Tower of London, ki pa jebila na srečo zmanjšana, njegova globa pa odpravljena. Po štirih dneh zapora je bil Bacon spuščen glede na svoj ugled in njegovo dolgoletno mesto v parlamentu. Vendar je škandal pustil resne sledi na zdravju 60-letnega Bacona.

Po razpadu svoje politične kariere je Bacon ostal v St. Albanu. Upokojen je bil zdaj lahko osredotočen na eno od svojih drugih strasti – filozofijo znanosti. Na pragu odraslosti je bil Bacon odločen, da spremeni obraz naravne filozofije. Prizadeval si je, da ustvari nov osnutek za znanost, s poudarkom na empiričnih znanstvenih metodah, ki so bile odvisne od otipljivih dokazov, medtem ko so v razvoju bile podlaga za uporabno znanost. Za razliko od naukov Aristotela in Platona, je Baconov pristop dajal poudarek na eksperimentiranju in interakciji. Baconova nova znanstvena metoda zbiranja podatkov je vsebovala preudarno analizo in izvajanje poiskusov za opazovanje resnice narave na organiziran način. Verjel je, da s takšnim pristopom, lahko znanost postane orodje za izboljšanje človeštva.

V svoji karieri kot svetovalec in državnik, je Bacon pogosto pisal za sodišče. Leta 1584 je napisal svoj prvi politični memorandum, Pismo z nasveti za kraljico Elizabeto I. Leta 1592, v počastitev obletnice kraljičinega  kronanja, je napisal zabavni govor v hvalo znanju. V letu 1597 je Bacona zaznamovala prvo objava, zbirka esejev o politiki. Zbirko je kasneje razširil in ponovno objavil leta 1612 in 1625.

Leta 1605 je Bacon objavil delo Napredovanje učenja v neuspešnem poskusu zbiranja  podpornikov za znanosti. Leta 1609 se je oddaljil od političnih in znanstvenih žanrov, ko je izšla njegove knjiga Na modrosti starodavnih, analize antične mitologije.

Bacon je nato nadaljeval pisanje o znanosti in leta 1620 objavil Novum Organum, predstavljeno kot drugo delo v sklopu Velika nasičenost. Leta 1622 je napisal zgodovinsko delo za princa Charlesa, z naslovom Zgodovina Henrija VII. Istega leta Bacon objavi tudi Historia Ventorum in Historia vitae et mortis. Leta 1623 je objavil De Augmentis Scientarium, nadaljevanje njegovega  mnenja o znanstveni reformi. Leta 1624 sta bila objavljena še The New Atlantis in Apothegms. Sylva Sylvarium, ki je bila objavljena leta 1627, je bil med zadnjimi njegovimi pisnimi deli.

Čeprav Baconovo delo pokriva dokaj široko paleto vsebin, si vsa njegova dela delijo eno skupno stvar: izražajo njegovo željo po zamenjavi zastarelega  sistema.

V letih po Baconovi smrti, so njegove teorije pričele dobivati velik vpliv na področju razvijajoče se evropske znanosti 17. stoletja. Britanski znanstveniki, ki pripadajo krogu Robert Boyle, ki je znan tudi kot “Invisible College”, sledijo na konceptu Baconove ideje o sodelujoči raziskovalni instituciji, da bi jih uporabila pri ustanovitvi Kraljeve družbe v Londonu za izboljšanje stanj naravnih znanj v letu 1662. The Royal Society je uporabila Baconov praktičen pristop na področju znanosti in sledil korakom svojega reformiranja znanstvene metode.

Danes Bacon še vedno velja za glavno osebnost v znanstveni metodologiji in naravni filozofiji v času angleške renesanse. Potem ko je zagovarjal organiziran sistem pridobivanja znanja s humanitarnim ciljem v mislih, je bil v veliki meri zaslužen uvajanju nove zgodnje moderne dobe človeškega razumevanja.

a

Skrite družbe in lažna smrt
a

Francis Bacon se je pogosto dobival s prijatelji pri Gray Inn-u in razpravljal o  politiki in filozofiji, ter preverjal različne gledališke prizore, za katere je priznal da jih je pisal. Bacon domnevna povezan z redom rožnega venca in s prostozidarji je bila tema razprav  s strani avtorjev in znanstvenikov v mnogih knjigah. Vendar pa so drugi, vključno z Daphne du Maurier (v svoji biografiji Bacon), trdili, da ni zadostnih dokazov, ki bi podprli trditve o Baconovi vpletenosti z redom rožnega venca. Zgodovinar Dame Frances Yates, ne trdi, da je bil Bacon član reda rožnega venca, ampak predstavlja dokaze, da je kljub temu sodeloval v nekaterih bolj zaprtih intelektualnih gibanjih svojega časa. Maurierova trdi, da je Baconovo gibanje za napredovanje učenja bilo tesno povezano z nemškim redom rožnega venca, medtem ko je Bacon v knjigi The New Atlantis upodobil zemljo kateri vlada red rožnega venca. Svojo lastno gibanje za napredek učenja, je primerjal z ideali le tega.
a

Leta 1618 se je Francis Bacon odločili, da si zagotovi najem za hišo York House. To je bil njegov dom v Londonu, ko je bil še fant, poleg Queen’s York Place-a, preden se je družina Bacon preselil v Gorhambury na podeželje. Po smrti Lorda Egertonu (Lordu varuhu pečata – Great Seal of England) je bil Baconu  na voljo za zakup. V naslednjih štirih letih je ta dvorec na Strandu (tako velik, da je imel 40 kaminov) služil kot dom za Francisa in Alice Bacona. V tem času je Bacon gostil bankete, ki so se jih udeleževali vodilni možje tistega časa, vključno s pesniki, učenjaki, avtorji, znanstveniki, odvetniki, diplomati in tuji dostojanstvenikov. V banketni dvorani, je Francis zbral največje voditeljev iz literature, umetnosti, prava, izobraževanja in s področja socialnih reform. 22. januarja 1621 v čast šestdesetega rojstnega dne Sira Francisa Bacona se je zbrala skupina moških v veliki banketni dvorani v York House. Dogodek je bil opisan kot prostozidarski banket, poklon Siru Francisu Baconu. Povabljeni so bili samo tisti, ki so bili iz reda rožnega venca in prostozidarji in so bili seznanjeni z Baconovo vodilno vlogo. Tisti dan je pesnik Ben Jonson in dolgoletni prijatelj Bacona podaril prostozidarjem Odo Baconu.

Okoli Francisa Bacona krožijo številne teorije, med drugim tudi ta, da naj bi uprizoril svojo smrt in prečkal Rokavski preliv ter na skrivaj potoval po Franciji, Nemčiji, Polski, Madžarski in drugih državah. Namreč nobenega poročila ni o njegovem pogrebu ali dokazov o hiši, kjer naj bi umrl. Telesni vnebohod bi naj dosegel 1. maja 1684 in postal Vnebozeti mojster modrosti st. Germain.a
a
a

Zbirka del Francisa Bacona obsega petnajst knjig, katere si želimo imeti tudi v naši knjižnici in jih predstaviti vsem znanja željnim bralcem. Trenutno si že lahko sposodite prvo, tretjo in četrto knjigo.  Knjige so v angleščini in latinščini in označene kot knjige z dolgotrajno učno vrednostjo. Izdala jih je Univerza Cambridge.
a

Naj vas ob tej priložnosti spomnimo na našo akcijo »Postani donator«, s katero nam lahko pomagate priti do celotne zbirke še hitreje. Več  o donatorstvu si lahko preberete na www.jivatma.si

a