ŽIVLJENJE IN DELO H.P. BLAVATSKY

Helena Petrovna Blavatsky (1831-1891), ena izmed ustanoviteljic Teozofskega društva, je bila izredna ženska, ki je imela velik vpliv na zahodni svet. V njenih časih je bila kontroverzna zaradi izrednih zmožnosti nadčutnih zaznav, njene neposredne in odkrite narave in njenih pogumnih napade na hipokrizijo in fanatizem. Še danes ostaja v centru radovednosti in pozornosti kot predhodnica novih idej. Njeno veliko metafizično znanje je poosebljeno v njenem literarnem delu, ki je posredno vplivalo na poizvedovalne ume vsepovsod po svetu.

Helena Blavatsky je bila rojena v aristokratski družini v Rusiji. Od zgodnjega otroštva je pritegovala pozornost zaradi njene sposobnosti ustvarjanja psihičnih fenomenov. Vendar ni bila zainteresirana za takšne moči zaradi nje same, ampak zaradi načel in zakonov narave, ki jo urejajo. Postala je študent metafizičnega izročila in potovala v mnoge dežele, vključno s Tibetom, v iskanju skritega znanja. To so bila v devetnajstem stoletju nenavadna potovanja za samotno žensko.Leta 1870 je prišla v New York in s polkovnikom H.S. Olcottom in ostalimi leta 1875 ustanovila Teozofsko društvo.

H.P. Blavatsky je kot prva Rusinja leta 1878 postala ameriška državljanka. Leta 1879 sta se s polk. Olcottom preselila v Indijo in leta 1882 ustanovila sedež Teozofskega društva v Adyarju, blizu Madrasa, nedavno imenovanega Chennai. Ta še danes ostaja sedež Društva, ki je zdaj ustanovljeno v šestdesetih državah po svetu. Leta 1885 je H.P. Bavatsky odšla v Evropo in se naselila v Londonu, kjer je končala svoj magnum opus, Skrivno doktrino. Veliko znanja v tej knjigi in njenih ostalih delih izvira od vzhodnih učiteljev, s katerimi je prišla v stik že zgodaj v življenju.

ZGODNJA DELA IN ODSTRTA IZIS

V veliko svojih delih H.P. Blavatsky deli nekatera znanja filozofije in religij sveta, modrost zahoda in vzhoda, simbolizma, metafizike, ezoterične filozofije in praktičnih aplikacij vseh teh v življenje. Bila je plodovita pisateljica, objavljala je tudi članke v časopisih in revijah o mnogih temah izpod njenega peresa.Ta dela vsebujejo 15 knjig v indeksiranih zbranih delih.

Prvo veliko delo H.P. Blavatsky je »Odstrta Izis« v dveh knjigah. Leta 1877 je v New Yorku,  ob objavi povzročila senzacijo, prva izdaja s tisoč kopijami je bila prodana v dveh dneh. V sedmih mesecih so jo natisnili še trikrat. Knjiga ima podnaslov “Glavni ključ do skrivnosti starodavne in moderne znanosti in teologije”. Prva knjiga govori o trditvah nezmotljivosti v znanosti, druga pa o podobnih trditvah v religiji. Obe kažeta, da so starodavni imeli modrost, ki je v današnjem času deloma pozabljena.

Odstrta Izis zakriva veliko več kot kaže njen podnaslov. Na primer, avtorica se preseli od antično grških pogledov na snov in silo, kot sta jih predstavila Pitagora in Platon, do kabalistične religiozne filozofije, ki so jo razvili židovski učenjaki z mistično interpretacijo v Skriptah. Blavatsky-eva razpravlja o mitoloških zgodbah v mnogih verskih tekstih, aspektih magije starodavnega Egipta, klasični filozofiji, svetovnih religijah in množici drugih stvari. V svojem predgovoru pravi, da je knjiga prošnja za priznavanje hermetične filozofije, starodavne univerzalne modrosti-religije.

SKRIVNA DOKTRINA

Največje delo H.P. Blavatsky, Skrivna doktrina, je izšla leta 1888 v dveh knjigah, prva se nanaša na kozmogenezo, študijo o izvoru in razvoju vesolja, druga pa na antropogenezo, študijo o izvoru in razvoju človeštva. Knjiga bolj detajlno nadaljuje teme, postavljene v Odstrti Izis, njen podnaslov pa je “Sinteza znanosti, religije in filozofije”, ki je cilj dela.

H.P. Blavatsky je dala jasno vedeti, da Skrivna doktrina ni napisana kot razodetje, ampak kot zbirka fragmentov, raztresenih v tisočih knjigah v svetih spisih velikih azijskih in predkrščanskih evropskih religij in filozofij. Še več, močno je izključila dogmatično interpretacijo katerega koli njenega dela. Bralec je naprošen, da študira ideje iz tega ali kateregakoli vira samo v luči navadne človeške izkušnje in razloga.

Skrivna doktrina očrtuje prostrano shemo evolucije, ki se nanaša na vesolje in človeštvo, na nevidne in vidne svetove manifestacij, v katerih življenje obstaja v tisočih formah. Zasnovana je na treh osnovnih predlogih:

(a)    Vseprisotno, večno, brezmejno in nespremenljivo načelo, o katerem so vse špekulacije nemogoče, ker presega moč človeških zamisli in je lahko samo zasenčen ob vsakem človeškem izražanju ali podobi. Je onkraj dometa in dosega misli.

(b)   Večnost vesolja, kot skupek brezmejne ravnine; periodično “igrišče brezštevilnih vesolij, ki se neprenehoma manifestirajo in izginjajo.”

(c)    Osnovna identiteta vseh duš z univerzalno nad-dušo, pri čemer je slednji vidik neznanega; obvezno romanje za vsako dušo – iskrica nekdanjega – skozi cikle inkarnacije in dodelitvi s cikličnimi in karmičnimi zakoni.

Čeprav je črpana iz mnogo virov, Skrivna doktrina temelji na arhaičnih rokopisih, imenovanih Dzyonova knjiga, katere interpretacija je. Kitice Dzyonove knjige niso lahko razumljive, toda osebi, ki jih je voljna študirati, razkrivajo prečudovit opis kozmične evolucije: duhovno prebujenje vesolja po periodi mirovanja, razlikovanje form, proces svetovne formacije, pojav človeštva na Zemlji in zgodnjo evolucijo naše vrste. Delo ni preprosto, toda, ko se bralec zakoplje vanj, postane magnituda zaveze H.P. Blavatsky očitna. Vsakdo, ki se približa knjigi resno, bo pridobil novo spoštovanje do avtorice zaradi njene znanstvene študije in velikega znanja.

Več kot sto let po njeni prvi objavi, Skrivna doktrina še naprej privablja tisoče študentov, ki kopljejo po njeni bogati globini znanja in modrosti. Delo je na voljo v različnih izdajah, vključno z broširanim setom z verodostojnim uvodom in beležkami ter tretjo knjigo, ki vsebuje detajlni indeks in bibliografijo. Skrivna doktrina je še vedno ključen knjižni vir za študente teozofije, ne kot končna beseda o temi, temveč kot poživilo za ohrabritev študentov, da razmišljajo s svobodnim in iščočim umom.

 

OSTALA DELA

K »Odstrti Izis« in »Skrivni doktrini« je H.P. Blavatsky dodatno napisala še številne manj obsežne knjige. Ena od teh, Ključ k teozofiji, je dragocen uvodnik k teozofski misli in filozofiji, ki se še posebej ukvarja z implikacijami teozofije za življenje. Ta knjiga je napisana v obliki vprašanj in odgovorov, fokusirana na to, kdo smo in kako se povezujemo s svetom okrog nas.

Blavatskyeve se ne spominja samo po njenih znanstvenih študijah, ampak tudi po skromni mali knjigi o spiritualnem razumevanju in navodili, imenovanimi »Glas tišine«. Gre za njen prevod vzhodnega rokopisa in zajema njene razlage in komentarje na serijo temeljnih načel tem, ki iščejo pot k razsvetljenju. Modrost in razumevajoče srce sta vidna v spretnosti, s katero je H.P. Blavatsky očuvala originalno poetično metaforiko, ko je upodabljala starodavne verze v angleški prozi.

Prvič natisnjena v poznem devetnajstem stoletju, je bila knjiga »Glas tišine« objavljena v mnogih izdajah in jezikih. Brana in cenjena je po vsem svetu zaradi poetične metaforike in spiritualne moči. Nekaj citatov:

Ti ne moreš potovati po poti, dokler sam ne postaneš pot.

Pusti svoji duši, da posluša vsako bolečino, tako kot lotos pusti svojemu srcu, da pije jutranje sonce.

Naj mogočno sonce ne obriše nobene solze, preden ni bila obrisana v trpečem očesu.

Toda pustimo vsako gorečo človeško solzo pasti na tvoje srce, in jo nikdar ne obrišimo, dokler bolečina, ki jo je ustvarila, ne izgine.

Pomagaj naravi in delaj z njo in narava te bo imela za svojega kreatorja in te spoštovala.

Um je kot ogledalo: zbira prah, ko odseva. Potrebuje nežne sapice dušne modrosti, da obriše stran prah naših iluzij.

Kolo dobrega zakona se hitro premika. Gara dan in noč. Od ničvrednih luščin do zlatega žita, do smeti na tleh. Roka karme vodi kolo; obrati zaznamujejo bitje karmičnega srca.

Če dobro seješ, boš žel tudi izpolnitev. Nedejavnost v usmiljenju postane dejavnost v smrtnem grehu.

Stopi iz sončne svetlobe v senco, da narediš prostor tudi za druge.

Živeti v dobro človeštva je prvi korak. Vaditi šest veličastnih kreposti je drugi.

Poglej mehko svetlobo, ki preplavlja vzhodno nebo. V znaku hvale se nebo in zemlja združita. In od štirikratno razpoznavne moči pojejo o nastajajoči ljubezni, od gorečega ognja do tekoče vode, od sladko dišeče zemlje do pihajočega vetra… Vsa narava brez besed v tisoč tonih nastaja do napovedi… Romar se je vrnil nazaj z druge obale… Mir za vse sledi.

H.P. Blavatsky je posvetila svoje življenje službi človeštva, da bi pripeljala starodavno modrost nazaj v zavedanje sodobnikov. Božanska modrost, ki jo je imenovala teozofija, navdihuje sočutje za trpeče izmed nas in praktični altruizem, ki išče ne zgolj olajšanje simptomov mizerije, temveč želi odstraniti vzrok: nevednost o naši osnovni povezanosti med vsemi živimi bitji. Helena Petrovna Blavatsky je življenje in delo v popolnosti usmerila k temu cilju.

ZA NADALJNJE BRANJE

HPB: The Extraordinary Life and Influence of Helena Blavatsky, Founder of the Modern Theosophical Movement, Sylvia Cranston. Najboljša in najbolj kompletna biografija.

The Occult World of Madame Blavatsky: Reminiscences and Impressions by Those Who Knew Her, Daniel H. Caldwell. Antologija o poznanstvu s prve roke s H.P. Blavatsky.

H.P.Blavatsky and the Secret Doctrine, Virginia Hanson. Zbirka študij doprinosov H.P.Blavatsky na svetovno misel.

Reminiscences of H.P. Blavatsky and the Secret Doctrine, Countess Constance Wachtmeister. Spomini na prijateljstvo s H.P. Blavatsky.