a

KRŠČANSTVO IN TEOZOFIJA

“Teozofija je vzhodna religija, ali ni nekaj podobnega kot je hinduizem ali budizem?” To vprašanje je napačno v dveh pomembnih pogledih. Prvič, teozofija sploh ni religija, ampak način gledanja na človeško naravo in na svet, ki je združljiv z nedogmatičnimi vidiki katerekoli religije. Drugič, teozofija ni nič bolj vzhodna ali zahodna – prizadeva si za tisto, kar je skupno vsaki kulturi in religiji in poskuša dopolniti vzhod in zahod drugega z drugim.

Teozofi pripadajo mnogim različnim religijam: med njimi, budizmu, hinduizmu, zoroastrizmu, islamizmu, judaizmu in krščanstvu; in znotraj krščanstva pripadajo različnim cerkvam, kot katoliški, metodistični, baptistični, unitaristični, prezbitarijanski in mnogim drugim. Teozofija predstavlja modrost vzhoda zahodu in modrost zahoda vzhodu.

a

TEOZOFIJA ZNOTRAJ KRŠČANSTVA

a

Beseda teozofija pomeni “božanska modrost”, tako se imenuje starodaven pogled, ki spoznava med mnogimi zunanjimi oblikami religij tisto, kar je skupno vsem religijam. Teozofija in krščanstvo se strinjata v svojem bistvu. Krščanstvo ponuja edinstveno pot k razumevanju teozofske resnice teozofije, in tudi teozofija lahko obogati razumevanje krščanskega notranjega bistva.

Nova zaveza pogosto namiguje na religiozno resnico, ki se skriva pod zunanjimi besedami bibličnega teksta. Velikokrat naletimo na takšne odlomke kot “Jaz govorim skrito modrost bogov”. Beremo tudi, da so nekatere stvari onkraj človeškega razumevanja, toda to je zato, ker se nam bog razkriva skozi duha”(1 Kor.2.7-10).

Apostol Pavel pripoveduje spreobrnjenim kristjanom, da o taki modrosti ne more govoriti, ker “zares za to še niste pripravljeni, ker ste še vedno samo na naravnem nivoju”(1 Kor. 3.2.). Pavel je imel znanje, ki ga njegovi učenci niso mogli razumeti ali pridobiti, zato je bilo “skrito” pred njimi.

Jezus je svojim privržencem rekel: “Vam so podali resnico o božjem kraljestvu, toda tistim, ki so zunaj, se vse dogaja, če je prilika prava” (Marko 4.11-12). Jezus je naredil razliko med učenci, s katerimi je govoril direktno in s “tistimi, ki so zunaj”.

Sv. Marko pravi, “da ko je bil sam”, je Jezus povedal svojim učencem, da še niso bili predani legijam. Ob neki drugi priliki Jezus pravi: “Veliko bi vam še lahko povedal, ampak breme bi bilo za vas pretežko” (Janez 16.12). Te neizgovorjene resnice niso zapisane v Svetem pismu, namigujejo o tem, da se je Jezus pojavil pred apostoli pred vstajenjem, in jih učil o božjem kraljestvu (Apd 1.3.).

a

TEOZOFIJA IN SVETO PISMO

a

Teozofski prevodi so pogosto v uporabi današnjih strokovnjakov, med naučenimi kristjani pa že stoletja prej. Brati Biblijo dobesedno pomeni prikrajšati jo za globlji smisel. Na primer, ko se je Jezus poklical “vrata” je seveda uporabljal frazo. Verske resnice, posebno tiste, ki so najbolj pomembne, potrebujejo uporabo simboličnega jezika: metafore, parabole in alegorije.

Teozofi se trudijo raziskovati poti, kjer se velike resnice izražajo v različnih religijah z vsega sveta in spoznati notranji ali skriti pomen v vseh religijah. To seveda ne pomeni, da imajo teozofi direkten vpogled v nezmotljivo razumevanje različnih religij. Teozofija omogoča poseben način gledanja in spoštovanje biblijskih in drugih tekstov.

Dva glavna dela H. P. Blavatsky (ene izmed ustanoviteljic teozofskega združenja), Odstrta Izida in Skrivna doktrina, vsebujeta veliko idej, ki bi lahko pojasnile Sveto pismo. Na primer, vzhodna ideja o karmi, je očitna v Svetem pismu. Zamisel o reinkarnaciji je nakazana kot osnovna domneva, ki pomaga razumeti težko razumljive odlomke. Jezusova življenjska zgodba se lahko prikazuje kot rojstvo, križanje in vstajenje duha, v vseh nas, ki naredimo duhovno potovanje, kot je opisano v teozofski literaturi.

a

SVETO PISMO

a

Za izobražene kristjane je Sveto pismo resnično posebna literatura, vendarle je literatura. Ni samo ena sama knjiga, pač pa zbirka del, ki predstavlja veliko literarnih oblik, nekatere vsebujejo več religioznih resnic kot druge. Nekateri kristjani ne cenijo, na primer, Ester ali Leviticusa, tako visoko kot Psalme ali Gospele. Ester in Leviticus pri kristjanih spadata med “kanone” ( ki so uradno priznane knjige) v Svetem pismu. Vse knjige v kanonih razkrivajo, kako ljudje v židovsko – krščanskih tradicijah razumejo sami sebe, svoj prostor na tem svetu in njihov odnos do večjih resnic v in onkraj tega sveta.

Nekatere svetopisemske knjige so bogatejše s teozofskimi resnicami kot druge, toda teozofske metode in vpogled lahko osvetlijo katerokoli knjigo v svetem pismu. Vsaka beseda v Svetem pismu ni nezmotljiva resnica v literarnem pomenu – vsaka črka omejuje, toda duh daje življenje (2 Kor.3.6.) – toda vsaka beseda nekaj pove nekaj, iz česar se lahko učimo.

Teozofski odnos s Svetim pismom vključuje božansko modrost, kristjani pa imenujejo to besedo Bog. Drži pa tudi, da vsak stavek v njem ni enako bogat in nima enake vrednosti.

a

EVOLUCIJA

a

Evolucija še zdaleč ni nasprotuoča religiji, je v njenem srcu. Evolucija je nakazana v prvem poglavju Geneze, bog je potreboval cel “dan” da je ustvaril “ptice na nebu” in še en dan za “zveri na zemlji”, in tako naprej. Če ne bi bilo evolucije, bi Bog lahko ustvaril vse takoj. Beseda “dan” je zgolj način, kako označiti obdobje časa; to nima nikakršne zveze z enotami časa, ki jih danes uporabljamo. Zares, Geneza opisuje dneve in noči, še preden je sonce začelo obstajati.

Mi ljudje smo v procesu znotraj evolucijskega razvoja vesolja. Kristjani verjamejo, da ima človeštvo veliko vlogo v tem procesu in teozofija se s tem strinja. Z Darwinovega vidika je evolucija prilagoditev vseh vrst življenja okolju v katerem živijo, kateremu se vse vrste prilagodijo ali izumrejo. Teozofija tega procesa ne zanika, smatra pa, da je evolucija trojen proces, ki zajema še razvoj intelekta in duhovnega spoznanja.

Teozofija pravi, da je evolucija namenska in usmerjena k večji občutljivosti oblik, večji odzivnosti intelekta in večji obveščenosti duhovne enotnosti. V krščanskem pojmovanju je evolucija božja metoda kreiranja, popolnosti in odrešitve.

Sodobna znanost, kvantna fizika, ima veliko skupnega s svetopisemskim krščanstvom. Vesolje, ki ga danes poznamo, izgleda “bolj miselni kot mehanični” svet.

a

NOVE NAJDBE

a

Nedavna odkritja rokopisov so osvetlila Sveto pismo in zgodnjo krščansko misel in prakso. Med najbolj znanimi najdbami dvajsetega stoletja so mrtvomorski zvitki in Nag Hamadi knjižnica. Ti dokumenti radikalno ne spreminjajo, kar svetopisemski strokovnjaki že vedo; dokumenti dodajajo samo dodatne dokaze in detajle.

Ti rokopisi še posebej potrjujejo vplive teozofske modrosti na palestinsko judovstvo v času Jezusovega življenja. Ti vplivi so bili tudi izraženi v Aleksandriji, eni najbolj pomembnih krščanskih šol, velikanov, med katerimi sta bila Clement in Origen, in veliko različnih zgodnjih gnostičnih in hermetičnih skupin znotraj krščanstva, ki so pozneje izginile ali šle v ilegalo. Kumranski dokumenti so pokazali tudi, da so se bratovščine in skupine podobne meniškim redovom, razvile v času Jezusa, niso pa bile poznane v zgodnjih hebrejskih časih.

a

TEOZOFSKI VIDIK

a

Teozofija, še zdaleč ni protislovna ali nezdružljiva s krščanskim pogledom, je v bistvu njena druga stran. Teozofija zasluži pozornost vseh, ki bi želeli svojo krščansko vero narediti bolj razumljivo in bolj živo v svojih srcih. Teozofija se strinja s sv. Pavlom, da je Kristus znotraj nas. Uči ljudi, naj ne zapustijo religije, v kateri so slišali govoriti Boga, naj jo živijo bolj polno in vidijo bolj jasno.

Poudarek na Kristusovih učenjih o božji ljubezni, se odraža tudi v teozofiji. Ta ljubezen ni čustvo ali sentimentalna naklonjenost. Je starogrška beseda “agape”, prepoznavanje večjih resničnosti v človeških izkušnjah in skrb za dobrobit drugih. V teozofiji se to imenuje “altruizem”, prepoznanje, da smo mi in drugi konec koncev eden, in njihov Bog je naš.

Tisti, ki so prevzeli stališče o večni resničnosti, so v notranjem in skritem vidiku krščanstva, kot prispodoba človeka, ki ima “razum, da si svojo hišo gradi na čereh” (Mt. 7.24). Takšni ljudje lahko brez strahu gledajo premikajoči pesek kritike in dvoma, ki se pojavi v vsaki novi dobi. Nevihte lahko pridejo, vetrovi lahko pihajo, toda hiša stoji, kajti njeni stanovalci niso več vezani zakonu. Držijo se teh skritih duhovnih temeljev, katerih zunanja resnica je vse razen simbolov in znamenj. V lasti božanske modrosti poznajo resnico, ki nas naredi svobodne.

a

ZA NADALJNJE BRANJE

a

Naslednje knjige so razpoložljive v knjigarnah in Teosophical Publishing House (www.questbooks.net):

The Cross and the Grail: Esoteric Christianity for the 21st Century, Robert Ellwood.

Esoteric Christianity, Annie Besant.

Hidden Wisdom in the Holy Bible, 2 volumes, Geoffrey Hodson.

Jesus Christ, Sun of God, David Fideler.

Jung and the Lost Gospels, Stephan Hoeller.

Mary’s Vineyard: Daily Meditations, Readings and Revelations, Andrew Harvey in Eryk Hanut.

Reincarnation for the Christian, Quincy Howe.

Reincarnation in Christianity, Geddes MacGregor.

Vir literature: The Theosophical society in America

Informacijska pisarna

e-mail: olcott@theosophia.org