»UNIVERZALNO BRATSTVO MED LJUDMI, NE GLEDE NA RASO, VEROIZPOVED, SPOL IN DRUŽBENI POLOŽAJ«,

Udeležili so se ga naslednji gostje:

ga. Barbara Škoberne, prof. ang in nem., prevajalka in publicistka z Duhovne univerze; Maja Mrevlje iz Share International; Aristid Havliček –Tili, škof SKC in ustanovni član Teozofskega društva Jivatma ter Dr.Gregor Lesjak, direktor Urada za verske skupnosti.

Po uvodnem pozdravu je v svojem prispevku o namenu simpozija in ciljih Teozofskega društva spregovoril predstavnik gostiteljev, Domen Kočevar.

V nadaljevanju je g. Gregor Lesjak podal stanje na področju verskih skupnosti na nacionalnem nivoju in izpostavil tekočo problematiko, predvsem muslimansko vero. V državi z izrazito prevladujočo opredeljenostjo eni religiji prizadevanjem navkljub še vedno obstajajo nekatere administrativne ovire pri verificiranju novih religijskih gibanj, hkrati pa manjše verske skupnosti med seboj niso enotne.

Ga. Barbara Škoberne je svoje razmišljanje pričela z zgodovinsko definicijo pojma »bratstvo« v povezavi z izkušnjo duše, ki ima skupinsko zavest. Osnovo predstavlja spoznavanje samega sebe, v prepoznavanju notranje povezanosti. Postavlja se vprašanje, čemu je sedanje stanje tako zelo oddaljeno od ideala, ki ga zapovedujejo vse religije; kako v praksi preiti k bratstvu? Eno od možnih rešitev predstavlja izobraževanje posameznikov v smeri razmišljanja, kaj smo; odkrivanje duhovne iskre v sebi. Pri vseh spremembah je potrebno začeti v srcu.

Ga. Maja Mrevlje je svoj prispevek navezala na predhodno govornico in v uvodu navedla Maitrejevo sporočilo:« Sprejmite potrebe svojega brata kot merilo svojega delovanja«. V resničnem bratstvu je težko živeti, ker v nas prevladuje občutek ločenosti in na svetu obstaja neustrezna delitev dobrin. Za spremembo je potrebno razumeti odnose, ki bodo temeljili na enotnosti; najprej je potrebno spremeniti pogled na svet, sprejeti nova načela in s tem obnoviti zaupanje v ljudi. V ta namen je osebnost treba vzgajati; odgovornost se začne pri vsakem od nas.

G.Aristid Havliček-Tili  je v povezovalnem smislu predstavil skupna izhodišča obredov katoliške in svobodne krščanske cerkve; v slednji krog predstavlja simbol- tudi kelih gre skozi druge roke. Jezus je bil med ljudmi in ne na višjem položaju. V Bibliji zasledimo večje število citatov, ki se nanašajo na bratstvo. Enotnost lahko pomeni državno tvorbo, versko skupnost; smo v enotnosti, a se moramo naučiti živeti; kako komunicirati- gotovo ne s prepričevanjem. Fundamentalizem predstavlja problem; potrebno je biti odprt za drugačnost, delovanje teozofskega društva zato omogoča možnost predstavitve različnih duhovnih skupin. Kot argument enakosti obstaja Deklaracija človekovih pravic, ki poudarja pomen izobraževanja.

Svoja stališča so po predavanjih govorniki strnili v razpravi za okroglo mizo in odgovorili tudi na vprašanja prisotnih.

Upamo, da smo s simpozijem sledili zastavljenemu cilju in je bil narejen korak k razumevanju bratstva in enakosti med ljudmi.