Stephan v. Stepski-Doliwa
STELLA, Šmarješke Toplice, 2000

 

Danes vlada svetu boginja užitka. Sporoča nam, da je užitek najvišji cilj življenja. Kdor doživi največji užitek, ta je dosegel cilj. Ampak, kateri cilj? Užitek je le stanje med dvema stanjema, v katerih užitka ni. Ne le, da je to stanje minljivo, temveč lahko hitro preide v nasprotje, v trpljenje. Torej, za koga je užitek najvišji cilj? Odgovor je: za tiste, ki so svoj pravi cilj izgubili izpred oči, ki ne poznajo sebe, svojega namena in poslanstva, in zato lovijo vse, kar se leskeče in blesti. (str. 32)

Verjemi mi, resnica je pravo nasprotje tistemu, kar ti domnevaš. Komajda obstaja kaj bolj škodljivega za telo, kot sta strast in pohota – še posebej, če nista čvrsto vgrajena v odnos. Pa ne zato, ker je telo slabo in so njegove potrebe nizkotne, temveč zato, ker z njim narobe ravnate. Zato sem Jaz zagovornik trdnega, trajnega odnosa. Samo v takem odnosu lahko strast in poželenje najdeta varen okvir. S tem mislim, da lahko le zakon pretvori strast v ljubezen in jo tako pripelje k srcu, in ne stran od njega, kar bi se brez tega trdnega okvirja neogibno tudi zgodilo. Edino trdna institucija zakona omogoča, da strast ne pripelje do razočaranja in da se dve osebi lahko srečata, ne da bi bila njuna srca ranjena. (str. 34-35)

Današnji svet boleha za pomanjkanjem duhovnosti. Sam izraz duhovnost izvira iz latinske besede »spiritus«, ki pomeni duh. Duh je esenca, je bit vsega. Čutne zaznave so v bistvu le prevare, slepila. Vidiš kamen in misliš, da je to neživa materija. Vidiš drevo in meniš, da je to nekaj čisto drugega kot žival ali človek. Razliko, ki jo zaznavaš, povzroča maya (privid, slepilo). Maya je koprena, ki pred tvojimi očmi kot pajčolan prekriva en edini Duh in povzroča, da se ta prikazuje v raznovrstnih oblikah. V najgloblji osnovi Edine Resnice ne obstajajo kamen, drevo, žival, niti človek. V osnovi obstaja le vse objemajoči Duh in ta je Bog. Zato nek kamen ni v resnici nič manj in nič bolj neživ, kot je drevo ali žival. Pojavna oblika enega Duha je tu le drugačna, kot je bit tega kamna. V svoji biti je vse enako, kajti vse je le odsev Enega Boga. Zato je nauk, ki te opominja, da spoštuj vse na zemlji, pravilen, kajti vse je Bog. (str. 39)

Vedeti moraš, da je celotno vesolje podrejeno zakonu vzroka in posledice. Ta zakon, ki ga Indijci v skladu z Vedami (najstarejši religiozni teksti na svetu) imenujejo karma, pravi sledeče: vsako dejanje ima svoj učinek in s tem tudi posledico. Počneš dobro, žanješ dobro. Počneš zlo, žanješ zlo. To je čisto preprost zakon, a je večno veljaven. Pa vendar se pogosto zdi, da je zlo nagrajeno, dobro pa kaznovano. Verjemi, tako se le zdi. Maya (privid, zunanji svet) vas preslepi. Na svet glej kot na velik oder. Mnogo tega se odvija prikrito, da se lahko doseže potreben učinek, da ne moremo tako zlahka ugotoviti, v čem je stvar in tudi z namenom, da se ohranja napetost. To je tudi vzrok, da ne poznate prihodnosti. Preveč znanja o prihodnosti bi vam odvzelo iniciativo in ne bi mogli narediti tisto, kar je potrebno za vaš razvoj. (str.40)

Danes večina ljudi misli, da so na prvem mestu oni, sledi njihov partner, nekje zadaj, na koncu vrednostne lestvice, pa je Bog. Tak odnos ne le, da je napačen, temveč je v veliki meri odgovoren za to, da so odnosi v takšnem, obžalovanja vrednem stanju.

Vedno misli na to: zato, da lahko nekaj premakneš, potrebuješ čvrsto oporo ali trdno izhodiščno točko. Kako boš letel, ko pa te vrtinči po zraku? Nogometaš lahko udari žogo v letu zato, ker se opira na trdna tla. Če pa mu spodrsne, ne bo zadel žoge, temveč bo padel, ne da bi karkoli dosegel.

Ravno tako je z vsem v življenju. Če želiš kar koli doseči, potrebuješ gotovo, čvrsto izhodiščno točko. Edina trdnost in gotovost v svetu je Bog. Naj se vse še tako spremeni, On je na tvoji strani. Neomajno. (str. 63)

Stik z Bogom je najbolj intimen, čudežen in trajen odnos, ki ga sploh lahko imaš. V stiku z Bogom oziroma v stiku s Sabo ne odkriješ ničesar tujega, temveč odkriješ sebe, svojo pravo naravo, svojo bit in svoj cilj. In s tem, ko odkriješ sebe, odkriješ svojega partnerja in svoj pravi Ti. Ko samega sebe razumeš iz globin srca, takrat lahko k vsemu pristopaš z odprtostjo, ki raztaplja vse ločevanje. (str.67)

Najdražje ženske, vi niste le opora družbe, vi ste opora sveta! Zato ne zapravljajte velike moči svoje spolnosti, ki ni vaša samo zato, da bi moškega vezale nase in kateri, ne samo, da vam ne ustreza, vam niti ne pripada. Raje imejte v mislih, da prihaja nova družba, ki potrebuje vašo sposobnost ljubezni in vašo moč, da se bo lahko razvila in tudi obstala. Ta nova družba potrebuje vašo nežnost. Zato jo varujte. Živite svojo spolnost z enim moškim in bodite blagoslovljene. Istočasno pa očistite devištva napačnih mitov, ki vas in vaše dostojanstvo le omejujejo, in ki ne peljejo nikamor. Na devištvo glejte raje kot na pomoč, da si ozavestite svojo nežnost in da naredite vse, da jo ohranite. Odvrzite tudi mit, ki trdi, da je devištvo vredno več kot zakon ali materinstvo. To je v osnovi napačno. Ne moremo med seboj primerjati različnih stadijev človeškega razvoja. Ne moremo reči, da je mladost vredna več od zrelosti ali starosti. Vsako življenjsko obdobje ima svoj pomen in svojo vrednost. (str. 75)

Predstavljaj si rimsko cesto, predstavljaj si vse naštete zvezde, predstavljaj si tudi, da je takšnih rimskih cest v vesolju veliko. Vse te zvezde in vsi planeti so trdno povezani v popoln red. Le zakaj ne bi mogel Gospod poskrbeti tudi za tvoje življenje? Bodi prepričan, da je On v vseh življenjih stalno ob tebi in skrbi zate na popoln način. Samo da ti tega ne opaziš, ker se več ukvarjaš s svetom kot z Bogom. In počem spoznaš, da svetu pripisuješ večji pomen kot Bogu? Po mnogih dejanjih in izjavah, ki jih stalno počneš. (str.86)

Sam pa ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je prehranjevanje v resnici. Zato bi moral vsak z njim ravnati skrajno previdno. Vse, kar poješ, se v tvojem telesu presnavlja. Groba materija se izloči. Fina materija pa hrani mišice in kosti, oblikuje kri ter prehranjuje živce in čutila. Tisto subtilno v hrani pa skozi možgane oblikuje tvoj karakter. Seveda ni edina snov, ki oblikuje tvoj karakter, a je vendar ena odločilnih. To pomeni, hrana te lahko naredi tako blagega kot agresivnega, tako depresivnega kot uravnoteženega. Torej, dobro pazi, kaj ješ, kajti s prehrano imaš veliko, veliko opraviti s karmo. (str.101)

Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je: kaj moraš narediti, ko srečaš človeka, ki te prav posebno privlači?

Da boš v tej situaciji ustrezno opremljen, moraš vaditi duhovne tehnike, ki sem jih opisal v tretjem poglavju: ponavljanje Božjega Imena, meditacija, molitev, vzpostavitev stika s svojim notranjim glasom oziroma razvijanje jasnega občutka zanj. Če vse to počneš, te nič več ne omaja tako zlahka – niti tako pomembno vprašanje, kot je, ali je neka oseba tista prava zate. Beri: ali je to tvoj duhovni partner ali ne. (str. 111)

In kakor si vedno znova v skušnjavi, da bi užival v vonju čudovitega cveta, ne da bi ga pogrešal, kadar ga ne duhaš, tako je z erotiko. Ona se veseli nad vsem, kar je lepo, očarljivo, popolno, privlačno, kajti v vsem tem vidi spomin na najljubšo Lepoto, ki jo tako zelo išče. To dela erotiko tako lahno in posebno, kajti njen cilj je tisto nevsiljivo, estetsko, dostojanstveno, lahno in ki je zaradi te lahnosti tudi popolno. To je čar erotike. Ta čar naredi erotiko, da tako rečem, »modrejšo« od spolnosti. Spolnost hitro pripelje do nekega rezultata in s tem do konca. Nasprotno pa erotika živi od tega, da tisto »najpomembnejše« ostane lebdeče v zraku. In to najpomembnejše je iskanje oziroma tisto še ne najdeno. (str. 172)

Moški ljubijo aktivnost. Radi delujejo, nekaj oblikujejo, ustvarjajo, izvajajo. Ko pa gre za njihov odnos, za čustva, pogosto izgubijo vso svojo aktivnost in postanejo popolnoma pasivni. Poslušanje, kakršno si Jaz predstavljam, sploh ni pasivno, temveč še posebno aktivno. Aktivno poslušati pomeni želeti sogovornika natančno razumeti oziroma zaslutiti, kaj natanko misli. Poslušanje je zelo aktivna dejavnost tudi zato, ker k poslušanju spada tudi to, da na pravem kraju in v pravem času poveš pravo stvar. Poslušanje ima opraviti tudi s spodbujanjem, in sicer v tolikšni meri, v kolikšni tvoj partner iz tvojega obnašanja občuti, da tebe zanima, kaj govori, in da ga razumeš in da doživljaš skupaj z njim. (str. 202-203)

In kako prideš do potrpljenja? S služenjem. Vem, da tega odgovora dandanes ne slišite radi. Če bi rekel: preko moči, preko ugleda, tedaj bi to odgovarjalo vašim predstavam. Služenje? To pa ne. Služenje je dandanes že tako iz mode, da izumira celo poklic sluge. Pa ne, ker bi zaradi visokih stroškov nihče ne hotel zaposliti sluge, temveč zato, ker nihče noče več služiti. Sluga, ki noče služiti; kakšen sluga pa je to? In natakar, ki noče služiti? Kateri bo tvojo pijačo prinesel le, če bo zato razpoložen; kako se ti pa to zdi? To ne bi šlo kajne? In zdravnik, ki ne služi, ki pride šele, ko pacient že dolgo trpi ali pa je celo že mrtev? Tudi ni prav. In pek, ki ti proda slab kruh, ker je na tak način hitreje končal z delom in zato več zaslužil, kako se ti zdi to? Tudi narobe. (str. 223)

Zato svojo inkarnacijo kot ženska izkoristi tako, da čim bolj izoblikuješ sočutje. Ženska inkarnacija ti nudi čudovito priložnost, da prideš v stik s svojim čutenjem. Zato se ne čudi svojemu možu, temveč ga raje poskušaj znova in znova razumeti. Poskusi se vživeti v njega, raziskuj, kaj doživlja. To je očarljivo področje delovanja. Če bi ženske danes tako živele, bi zavestno vadile svojo sposobnost razumevanja in sočutja, in s tem bi v odnosih bilo mnogo manj težav. (str. 233)

Zapeljivci so ljudje, ki sebe niti ne poznajo, niti nimajo kakšnega posebnega stika s seboj. Zato pa zapeljujejo. S pomočjo zapeljevanja poskušajo dobiti potrditev, ki si je sami ne morejo dati. Zapeljivci so vedno osamljeni. Vedno. Kajti nikoli ne dobijo resničnega stika oziroma potrditve, ki bi jo z vsem srcem sprejeli. Osamljeni so, ker se človeku ne morejo resnično približati in se z njim spojiti, kajti strah jih je čustev, do katerih bi lahko prišlo. Namesto tega igrajo svoje igrice. Pretvarjajo se, da so odprti, naklonjeni in da jih drugi zanima. V resnici so zaposleni le sami s seboj, popolnoma zapleteni v svoje krhko samovrednotenje – skoraj tako, kot da bi ga neprekinjeno morali držati skupaj, da ne bi razpadlo. (str. 277)

Mnogi sploh ne opazijo, kako naredijo partnerja ljubosumnega. Problem osebne vrednosti imajo najpogosteje privlačni ljudje, ker se v preveliki meri enačijo s svojo zunanjostjo, namesto da bi razvijali svoje notranje kvalitete. Zato so v veliki skušnjavi, da iščejo potrditev s pomočjo dvorjenja drugim in s pomočjo partnerjevega ljubosumnega odzivanja. Poleg  tega imajo mnogi občutek, da nimajo nobene pravice načenjati problema svoje ljubosumnosti, zato niti ne izgubljajo besed o svoji ranjenosti, temveč situacijo le boleče prenašajo. Takšna drža obeh – enega, ki sproščeno flirta in drugega, ki poskuša požreti svoje ljubosumje – je razlog za neuspeh mnogih odnosov in še zdaleč ne kaže na to, da bi se kateri od partnerjev tega zavedal. (str. 291)

Do nasilnosti in problemov ne pride edino tako, da starši s svojim načinom življenja dajejo napačen vzgled, temveč tudi zato, ker celotna kultura sledi napačnim ciljem.  To se je stoletja kazalo v zatiranju žensk, v razvrednotenih, v šibkih in v drugačnih. Družina in družba predstavljajo eno celoto. Predstavljaj si obok vrat in kamne, ki ga oblikujejo. Obok je družba, kamni pa so družine. Če kamni postanejo lomljivi, ali pa začnejo odpadati, se bo podrl celoten obok. Odnosi ne morejo biti srečni, če je njihov okvir družba, ki se preživlja z zlorabljanjem oblasti in z zatiranjem. Kdor je zatiran, ta v večini primerov razvije nasilnost. Zato vam vedno znova ponavljam, da morate svoje otroke vzgajati z ljubeznijo. Ravno tako ne smete zatirati žensk v svoji družbi. Tudi določeni sloji ne smejo biti bolj spoštovani od drugih. Družba je kot organizem. Ali svoje noge ceniš manj kot roke? Pljuča manj kot srce? Živce manj kot limfni sistem? Če da, kako neumno od tebe! Kaj bi eno brez drugega? Ne zaničuj ničesar in nikogar! (str. 304)

Svoji odgovornosti se ne poskušaj ogniti tako, da kriviš partnerja. Na zemlji nisi zato, da bi za svoje probleme obtoževal druge, temveč da bi se sam učil. Pomisli tudi na to, da je tvoja pravica in dolžnost spremeniti le enega edinega človeka, in ta človek si ti. Zato ne prenašaj na partnerja niti odgovornosti niti krivde, za katero si sam odgovoren. V težkih situacijah se vedno vprašaj: »Kaj bi Kristus, Buda, Krišna ali Mohamed naredil na mojem mestu?« Popolnoma se naravnaj na sveto energijo Božanske figure, ki si jo izbral, in dopusti, da energija učinkuje v tebi. To lahko včasih v trenutku prepodi probleme, ki te bremenijo. (str. 365)