a

PUSPA BHARGAVA je znanstvenik, pisatelj, mislec, upravnik ter avtor šestih knjig, vključno s knjigo z naslovom The Two Faces of Beauty: Science and Art.

V Hyderabadu v Indiji je ustanovil Center za celično in molekularno biologijo (http://www.ccmb.res.in/).

Dr Bhargava je bil znani kritik indijske vladne politike. Nasprotoval je odobritvi gensko spremenjenih živil v Indiji.
a
Napisal je približno 500 člankov z najrazličnejših področij zunaj znanosti, kot so npr.  izobraževanje, etika v znanosti in medicini, odgovornost v znanosti, varnost hrane, poljedelska varnost, odnos med znanostjo in umetnostjo ipd.
a
Več o Puspi Bhargavi si lahko preberete tukaj: https://en.wikipedia.org/wiki/Pushpa_Mittra_Bhargava 
a
Puspa Bhargava ob Shaktijevem vprašanju, kako je prišlo do tega, da goji močno strast za znanost in umetnost, odgovarja, da je že v obdobju odraščanja bilo okoli njega veliko lepega. Pogosto je bil zadet od lepote cvetlic in dreves ter lepega sadja, visečega z drevesa. Pozneje je našel povezavo v matematični ekstremni lepoti in tudi, ko se je začel učiti kemije, je ugotovil, da so kemijske strukture zelo lepe. V pogovoru govori o tem, da je jezik lepote tudi jezik matematike.
a
Govori o tem, da Narava uporablja določena matematična razmerja in tukaj je razlog zakaj se to dogaja. Če preštejemo število listov na rastlini, vidimo, da sledijo določenemu zaporedju. Ta števila vidimo v Naravi znova in znova. Število, ki ga Narava pogosto uporablja je 1,618, t.i. zlato razmerje. Enako je res pri fraktalih in pri Fibonaccijevih številih. Razlog, zakaj Narava uporablja te vzorce in razmerja se zdi, da je zaradi lažjega razmnoževanja skozi razvoj.
a
Spregovori o tem, da smo ljudje gensko priviligirani. Kjerkoli je izkušnja, tam je molekularna sprememba, ki se zgodi v živčevju. Znanstveniki so, kakor vsi ustvarjalni ljudje, dovzetni za lepoto. Poznal je slikarje, ki niso razumeli znanosti, toda ko jim je bila le-ta odkrita, so bili navdušeni nad njo, kakor je on sam.
a
Puspa Bhargava pove, da je del njegovih sanj, da bi živeli v lepem svetu. Razlog za to je, da če je kdorkoli zavezan k lepoti, bosta ta on ali ona manj verjetno pokvarjena ali nepoštena. Če pogledamo ljudi, ki so na splošno dovzetni za lepoto, so možnosti, da bi postali pokvarjeni, nedvomno manjše. Ta obveza lepoti ti nekaj da – postane paket vrednosti.
a
Ob vprašanju o posebnem doživetju lepote je Shaktiju pripovedoval o tem, da je zelo srečen, da je le-teh imel kar nekaj: Michelangelova dela, Sikstinska kapela, Partenon. Ko vstopiš v Akropolo, se razdalja med katerimakoli dvema sosednjima stebroma Partenona zdi povsem enaka. To dejansko ni tako, je pa lepa iluzija, ker so razumeli geometrijo.
a
Puspa Bhargava pove, da ga estetska izkušnja zbudi, poživi, izostri razum in prida vsem njegovim zmožnostim. Je užitek, brez iskanja plačila. Je krasna izkušnja, kot igranje s svojimi otroki.
a
a
Celoten članek si lahko preberete v reviji Resurgence&Ecologist, št. 278, May/June 2013 na straneh 56-58.