Sinteza razuma in lepote v luči prastare modrosti

Razum in lepota, znanost in umetnost, se zdita dve popolnoma različni in nekompatibilni področji človekovega delovanja in izražanja. Ob prvem dobimo asociacije na matematične enačbe in sterilne laboratorije, druga je na slikarskih platnih, v gledališčih, knjižnicah in koncertnih dvoranah. Če pa pogledamo malo pobliže, pa tudi bolj od daleč, se pokaže, da imata marsikaj skupnega. Zanimivo raziskovanje, ki se v luči prastare modrosti izkaže kot čudovita igra in preplet polarnosti življenja.

Sinteza razuma in lepote v luči uravnovešanja leve in desne možganske polovice na duhovni poti. Vsakdo od nas ima v sebi “politika” ( leva možganska polovica) in “pesnika” (desna možganska polovica). Zakaj je v svetu, ki bolj ceni razum od “pesnikov” pomembno, da razvijamo tudi svoje čutne in čustvene potenciale. Vpliv čustvenih stanj in čutnih zaznav na našo podzavest, da ta lahko postane zrcalo božanskega. Utelešena izkušnja nasproti breztelesnega izkustva in pomen zgodbe ali mita na duhovni poti.

V znanosti dandanes velja prepričanje, da vesolje deluje v skladu z zakoni, ki delujejo po načelu simetrije, ki je po drugi strani ključni dejavnik za presojanje estetskega videza, najsi nekega predmeta ali fizikalne teorije. Tako se sedaj na začetku enaindvajsetega stoletja začenjata povezovati znanost in metafizika, da bi spoznali naravo realnosti, ki temelji na sveti geometrijski zasnovi.

Leta 1888 je Helena Petrovna Blavatsky dokončala in izdala svoje in Njihovo vrhunsko delo Tajno doktrino ali kot nekateri v Sloveniji prevajajo Tajni nauk. N prvi strani je zapisala:

Pred 43 let 20.julija 1969 je je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno. Armstrong je takrat izrekel znameniti stavek: “To je majhen korak za človeka, vendar velik skok za človeštvo” in se zapisal v zgodovino. Od tistega dne do danes je človeštvo na področju znanosti in tehnologije naredilo kar nekaj velikih skokov. Nazadovali pa so skoki v umetnosti – ali kot bi lahko rekli v jeziku duhovnosti : pozabili pa smo na srce. Nuja časa nas sili, da sprejmemo prastaro pravilo Poti Svetosti, ki se glasi : » Ljubiti z glavo in misliti s srcem«.

Ko se učenec z resnostjo duha poglablja v prastare mite kozmogeneze in antropogeneze se sčasoma prebuja notranji uvid in spoznanje da samo sinteza LJUBEZNI, MODROSTI in VOLJE zmore odrešiti svet. Ljubezen brez Modrosti in Volje je plitva, slepa in nemočna; Modrost brez Ljubezni in Volje pomeni vase zazrt duhovni egoizem, odtujenost od soljudi in nesposobnost zares hoditi po Poti. Volja brez Ljubezni in Modrosti pa je uničevalna sila, katere priča so vojne, ki so divjale in divjajo po svetu.
Kako zamenjati položaj svetilnikov /glave in srca/, kako ljubiti z glavo in misliti s srcem – kako do sinteze razuma in lepote to je vprašanje. Odgovor je skrit v prastari modrosti in smer je dana v Tajni doktrini.