ČAKRE IN KUNDALINI

Paramhans Swami Maheshwarananda

Založba: DNM d.o.o., p.p. 130, Novo mesto

aa
Teze jogijskega nauka so:

  •   vsakdo je sam odgovoren za svojo usodo in življenjsko srečo
  •   znotraj nas obstaja sposobnost, da se osvobodimo trpljenja
  •   trajno srečo najdemo le v združitvi z Božansko Bitjo

Svet, ki ga zaznavamo s čutili, je le delček spektra vsebine naše zavesti; prave korenine našega mišljenja in delovanja tvorijo nezavedne in nevidne energije in moči. Prvo stopnico na poti k samospoznanju in samouresničenju predstavlja zavedanje še nezavednih ravni osebnosti ter vplivov in zakonov, ki tam vladajo. To pa tudi pomeni, da korak za korakom odlagamo številne ovoje svojega malega, utesnjujočega ega – ovoje vzgoje, navad in šeg, tradicije – in sledimo Božanski Biti, ki je naše resnično bistvo. (str. 7)

JOGA nam omogoča, da prebudimo notranja energijska središča in odpremo dostop do njih. S pomočjo joge lahko uresničimo to, kar si tako zelo želimo: smiselno izpolnjeno, harmonično, mirno in srečno bivanje. Joga nas poveže z duševnimi močmi v vesolju in nam pomaga, da spoznamo svojo pravo, Božansko naravo, svojo resnično Bit.

Joga pomeni »združitev«. Joga nas uči spoštovati vsa živa bitja in naravo ter strpnosti do njih. Vsi jogiji na svetu si prizadevajo ustvariti enost med ljudmi, saj je to prvi pogoj za mir na svetu. (str. 9)

Pred nastankom sveta je bila ŠUNJAKAŠA – praznina.

Šunjakaša nikakor ne pomeni »nič«, je neskončen potencial uspavane energije, v kateri obstaja možnost za nastanek česarkoli. V šunjakaši se lahko uresniči vse, česar se domislimo, podobno kot lahko na prazen list napišemo ali narišemo karkoli.

Ko se je Božanska zavest manifestirala v prvotni in izvorni vibraciji prazvoka »OM«, se je začelo stvarjenje.

Zvok je – tako kot svetloba – valovanje, energija; Božanska Bit prevzame v vesolju obliko svetlobe in zvoka. OM je odsev popolne resnice, OM je »ADI ANADI«, brez začetka in konca. V Vedah je zapisano:

            NADA RUPA PARABAHMA – Zvok je oblika Najvišjega.

Vibracija OM je prispodoba utelešenega Boga. Tišina med dvema zvokoma OM predstavlja brezobličen Božanski princip.

OM vsebuje »vse, kar obstaja« – preteklost, sedanjost in prihodnost, vse ravni kozmosa, svet in resnico, ki stoji za njim, materijo in duha, vzrok in učinek, pot in cilj. Mantra OM je božje ime, najvišja vibracija, vseobsegajoča mantra. V tem zvoku je skrito bistvo vsega znanja. V trozvočju A-U-M so združeni trije osnovni aspekti Božanske energije (šakti):

            BRAHMA ŠAKTI – kreativna sila, ki ustvari vesolje

            VIŠNU ŠAKTI – sila, ki ga varuje in ohranja

            ŠIVA ŠAKTI – sila, ki osvobaja in povzroča spremembe ter obnavljanje. (str. 15)

Jogijsko izročilo navaja 8,4 milijona vrst živih bitij, ki so razdeljena v tri skupine: NABH-ČAR, TAL-ČAR in DŽAL-ČAR – vrste, ki živijo v zraku, na zemlji ali pod zemljo in v vodi. Glede na to, kako živa bitja vstopajo v te tri zemeljske sfere in kako se rodijo, jih delimo v štiri skupine:

            DŽARAJUDŽ – iz maternice (ljudje in sesalci)

            ANDADŽ – iz jajca (ptiči, plazilci, ribe, itd.)

            SVEDADŽ – z delitvijo (nižje življenjske oblike, bakterije itd.)

            UDBHIDŽDŽ –  s semeni (rastlinstvo)

Vsaka od teh skupin ima določeno zasnovo in sposobnosti, ki se v sanskrtu imenujejo KALA. Rastline imajo eno kalo, nižje razvite življenjske oblike dve kali, živali, ki valijo jajca, imajo tri kale, sesalci in ljudje pa štiri. Živali ostanejo vse življenje na isti stopnji, kot so bile ob svojem nastanku. Ljudje pa lahko z določenimi vajami, s koncentracijo in z upoštevanjem jogijskih principov razvijemo do šestnajst kal. Torej lahko poleg štirih naravnih sposobnosti dodatno pridobimo še dvanajst »nadnaravnih«. (str. 17-18)

Ker se zavedamo svojega jaza in delujemo v skladu s svojo voljo, smo za svoja dejanja odgovorni. Zato za nas – ljudi, velja kozmični zakon KARME, ki pravi, da se vsako dejanje nekoč povrne na enak način kot smo ga storili.

Najpomembnejša zapoved, ki bi se je torej morali držati, je:

nikogar ne ranimo ne v mislih, ne besedah, ne v dejanjih.

 

Na karmo vplivamo na štiri načine:

  1. z mislimi
  2. z besedami
  3. z dejanji, ki jih opravljamo sami
  4. z dejanji, ki jih po našem naročilu opravijo drugi

Skratka, karma je vse, kar smo kdajkoli mislili, govorili, storili in povzročili, tudi to, kar mislimo ali delamo v tem trenutku. (str. 22)

V naši notranjosti se skriva šest prav posebnih sposobnosti, s katerimi lahko premagamo vplive tritapasa in ovire male, vikšepe in avarane. Kje pa so ti zakladi, kako jih najdemo? Odkrijemo jih lahko le s pozornim opazovanjem samega sebe in s šolanjem zavesti. Najprej moramo ugotoviti, kaj nam preprečuje, da bi našli svoje notranje prijatelje in pomočnike.

Ovirajo nas štirje notranji sovražniki:

KAMA – strast

KRODHA – jeza

MOHA – zaslepljenost

LOBHA – pohlep

Temeljni kamen kame, krodhe in lobhe predstavlja moha. Moha – zaslepljenost je vzrok za večino našega duhovnega, duševnega in telesnega trpljenja; za občutek ujetosti, depresijo, strah, ljubosumje in žalost. Občutek ujetosti je vedno povezan s strahom. Čeprav smo trenutno srečni, se globoko v sebi bojimo, da bi izgubili to, za kar smo prepričani, da nas osrečuje. Prizadevanje za zaščito in večanje lastnine krepi in hrani strast ter poželenje v nas. Strah pred izgubo posledično povzroča izbruhe jeze, ljubosumja in sovražnosti. (str. 35)

Pojem »kundalini« ima več pomenov. »I« na koncu besede označuje, da gre za ženski princip, obliko šakti (energije) in prakriti (narave).

  •  KUNDA je jama ali jašek, v katerega mečemo odpadni material in smeti. Sčasoma odpadki izgubijo svojo prvotno obliko in se spremenijo v brezoblično kašo, v kateri več ne prepoznamo posameznih sestavin. Podobno so globoko na ravni nezavednega (muladhara čakra) kot brezoblična substanca shranjeni vtisi iz prejšnjih življenj.
  •   KUNDALA pomeni obroček, največkrat uhan. Obroč oz. krog nima ne začetka ne konca. Je neskončen, zato je simbol stvarjenja. Kozmična energija neprestano kroži; ne vemo, kdaj je vesolje nastalo in do kdaj bo obstajalo.

V besedi kundalini se skrivata še korena dveh besed, KUNDALIN, kača, in KAL, čas ali smrt. Kako so ti izrazi povezani med seboj? Simbol kače ima mnogo pomenov: greh, energija, nesreča ali sreča, smrt, čas in sprememba. V indijski mitologiji počiva Bog Višnu na tisočglavi kači in pošlje prvo vibracijo (sphurna), iz katere nastane celotno vesolje.

Simbol kače opozarja tudi na strup in nevarnost, ki se skrivata v neznanju. Neznanje je tako strupeno in smrtno nevarno kot kobra. Strup pa je lahko tudi zdravilen in celo reši življenje. Zelo pomembno pa je vedeti, kako ga pravilno uporabljamo in odmerjamo. Podobno kot v strupu, ki v sebi skriva zdravilno moč, je v »neznanju« nezavednega skrito najvišje znanje. Tako kot kačji pik v trenutku spremeni naše življenje, se temeljito spremeni tudi zavest, ko se prebudi kundalini – znajdemo se v drugi časovni in prostorski dimenziji. (str.43-44)

Nadiji so energijski kanali, po katerih teče PRANA – Božanska energija, življenje in zavest. V človeškem telesu je natančna in popolna mreža, sestavljena iz 72000 nadijev, ki razporeja življenjsko energijo po vsem telesu. Na telesni ravni nadijem ustrezajo živci, vendar učinki nadijev vplivajo daleč prek teh na astralne in mentalne ravni našega bivanja. Če vsi nadiji delujejo pravilno, smo zdravi in se dobro počutimo. Skoraj vsi pa imamo določene telesne ali duševne težave, kar pomeni, da nekateri nadiji ne delujejo pravilno in jih je treba uravnotežiti.

Prana je zavestna energija, zato se po nadijih prenaša tudi zavest. S pomočjo nadijev lahko vidimo in slišimo oddaljene predmete in se prestavimo na druge ravni zavesti. Obstajajo številna pričevanja ljudi, ki so bili klinično mrtvi in so se ponovno vrnili v življenje. Vsi ti ljudje opisujejo, da so potovali skozi tunel, na koncu katerega je sijala svetloba. Omenjeni tunel je tisti nadi, skozi katerega življenje zapusti telo. (str. 47)

Čakra pomeni »kolo« ali »vrtenje«. S tem, ko proizvaja in shranjuje energijo, deluje podobno kot dinamo. Poleg tega te točke s povečano močjo privlačijo in vsrkavajo moči, ki prihajajo iz kozmosa. Za lažje razumevanje si predstavljamo kad, iz katere odteka voda skozi odtok. Vrtinec, ki se oblikuje okoli odtoka, povleče vodo vanj. Podobno se dogaja v čakrah. Tako kot vodni vrtinec tudi čakre vsrkavajo energijo v obliki kroga in jo posredujejo naprej do naslednjega križišča. Ta kozmična sevanja vplivajo na naše občutke, misli in lastnosti ter jih usmerjajo v skladu z našimi duševnimi in karmičnimi dispozicijami.

V človeškem telesu najdemo tri kategorije energijskih središč. Od nožnih prstov do medenice se nahajajo nižje ali živalske čakre (PAŠUČAKRE), ki kažejo na naš razvojno – zgodovinski izvor v živalskem kraljestvu. Vzdolž hrbtenice se nahajajo človeške čakre (VIRAČAKRE). Višje ali »Božanske čakre« (DEVIK ČAKRE) pa se nahajajo med skrajnim vrhnjim delom hrbtenice in temenom. Cilj meditacije in krija vaj je te čakre prebuditi.

Obstaja osem glavnih čaker:

MULADHARA ČAKRA – korensko središče

SVADHIŠTHANA ČAKRE – križnično/trebušno središče

MANIPURA ČAKRA – sončevo/popkovno središče

ANAHATA ČAKRA – srčno središče

VIŠUDDHI ČAKRA – grleno središče

AGJA ČAKRA – središče med obrvmi

BINDU ČAKRA – mesečevo središče

SAHASRARA ČAKRA – temensko središče. (str.50)

Lotos je simbol lepote in popolnosti Božanske resničnosti, SATJAM (resnica) – ŠIVAM (Bog) – SUNDARAM (lepota). Z lotosom primerjamo mnoge Božanske lastnosti: lotosove oči, lotos srca, lotosova stopala. Na ilustracijah sedmih od osmih glavnih čaker je narisan lotosov cvet. V jogijski literaturi čakro imenujejo tudi »lotos«. Na primer muladhara čakra se imenuje tudi mula kamala, manipura se imenuje nabhi kamala, višuddhi pa kantha kamala.

Lotos je pomenljiva prispodoba duhovnega življenja. Raste v blatni in muljasti vodi, njegov cvet pa sega nad vodno gladino. Voda predstavlja posvetno iluzijo (majo), lotosovi cveti pa nas, ljudi.

Tako kot lotos, ki ima korenine na dnu jezera, predstavlja svet gojišče, iz katerega živimo in rastemo. Naša zavest pa je odločena, da se dvigne nad motni predel prevar v jasno in svobodno Božansko obzorje. Odpirajoči se lotosov cvet predstavlja razvoj zavesti in prebujanje modrosti v nas.

Kot duhovni aspiranti se vse življenje trudimo uiti nečistočam maje, trudimo se preseči posvetne želje in prerasti zemeljsko trpljenje. Naj nam bo lotosov cvet vzor. Tudi najmočnejši vihar ga ne more potopiti, vedno plava na vodni gladini. Na njegove liste se ne lepi prah, voda ne zastaja na njih. Simbolizira svetnike in modrece, ki jih spremembe v življenju notranje ne pretresejo, saj v trdnem zaupanju v Boga ohranjajo kristalni mir in zadovoljstvo brez želja. (str. 52)

Joga je pot, po kateri lahko do določene točke hodimo samostojno. Z vadbo joge lahko dosežemo skoraj vse; lahko razširimo svojo zavest na ves kozmos (brahmand) in izkusimo absolutno praznino (šunjakaša) – osvoboditve (mokše) pa tako ne moremo doseči. Da bi se rešili spon karme in kroga ponovnega rojevanja in smrti, je potrebna pomoč duhovnega učitelja kot posredovalca toka Božanske milosti.

Naša »mala« oseba ne zmore sama odstraniti velikanske gore karm. Tega je sposobna le GURUKRIPA, Božanska milost, ki lahko tudi nemogoče naredi mogoče. Samo s pomočjo Boga in Učitelja lahko pridemo na konec svoje poti. Božanska milost ni omejena na določeno religijo ali na določeno deželo. Na svetu so vedno živeli svetniki in duhovni učitelji. Pravi Učitelj je tisti, ki je dosegel enost z Bogom in tako presegel kakršnokoli dvojnost. (str.66)

Podobno kot ustvari telo matere osnovne pogoje za rast zarodka, predstavlja muladhara čakra temelje in izhodišče za naš duhovni razvoj. Muladhara čakra je temelj, iz katerega se vzpenjamo po lestvi čaker, je korenina, iz katere črpamo hrano za naš duhovni razvoj. Iz tega razloga, in ker leži na najnižji točki hrbtenice, tudi nosi ime »korensko središče«.

Vsakdo občuduje liste in cvetove rastline, a le redki se zavedajo korenin, ki počivajo skrite v temi zemlje. Toda prav korenine predstavljajo temelj vegetacije. Kalček dobiva iz hrane, ki jo črpa iz korenin, moč, da prodre skozi mračno zemljo in v neprestani rasti proti soncu cveti, daje sadove in semena.

V muladhara čakri je zakoreninjena kundalini šakti (duhovna energija). Vendar je ujeta v globok, negiben spanec. Ko razvijemo uspavan potencial muladhara čakre, se lahko prebijemo do svetlobe spoznanja in znanja ter užijemo sadove samouresničenja. (str.76)

Svadhišhtana čakra leži približno tri centimetre nad muladhara čakro, v višini med trtico in križnico. Predstavlja drugo stopnjo človeškega razvoja. V prejšnjih razvojnih obdobij človeka je bil sedež kundalini šakti v tej čakri. V kali jugi – v sedanjem časovnem obdobju – pa je, zaradi naraščajočega materializma in sebičnosti ljudi, duhovna energija zdrsnila v muladhara čakro – v nezavedno.

Barva svadhišthana čakre je ORANŽNA, barva ognja. Simbolizira čiščenje, aktivnost, veselje, upanje in samozavest. Kaže na to, da je energija postala aktivna. Oranžna barva je tudi barva jutranjega svitanja in nakazuje lastnosti, ki se razvijejo v tej čakri, ko jo obvladamo: vedrost, zaupanje vase, samozavest in energičnost. Oranžna pa je obenem tudi barva  jeseni in večera, ko se narava umakne in se zavest usmeri navznoter. Ko se poglobimo in osredotočimo na svadhišthana čakro, najdemo odgovore na mnoga vprašanja glede usode. (str. 86)

V Indiji imenujemo jezo »hudič«, ki škoduje dvakrat, saj »izpije kri osebe, na katero je usmerjana in istočasne osebe, ki je jezna«. Dokazano je, da nam med napadom jeze propadajo krvne celice. To nasilno zatemni. To nasilno čustvo zatemni naš celotni fenomen in nas oropa duhovne energije. Z izrazom jeze sta tesno povezana tudi pohlep in sovraštvo. Takoj ko se prebudi ena od teh lastnosti, se prebudita tudi drugi dve in skupaj opustošijo človekove »notranje polje«. Silna moč teh čustvenih dražljajev pa v sebi skriva tudi pozitivni potencial. Če nam uspeva nadzorovati te izbruhe energije, jih lahko spremenimo v ustvarjalno, pogumno in srčno ravnanje. Ko obvladamo jezo, postanemo bistveno bolj disciplinirani in pridobimo boljši nadzor tudi nad drugimi negativnimi čustvi.

Napade jeze in sovraštva lahko umirimo in odpravimo tako, se v duhu poglobimo v človeka, na katerega smo se razjezili, in poskušamo razumeti njegove motive. To, kar razumemo, lahko lažje oprostimo. Občutke sovraštva ublažimo s sposobnostjo vživljanja, z obzirnostjo in s strpnostjo.

 (str. 89)

Ko smo prehodili stopnji nezavednega in podzavestnega – muladharo čakro in svadhištana čakro – doseže naša zavest tretjo raven, manipura čakro. S spozanjem manipura čakre se aspirant znajde na pomembni stopnji duhovne poti. Čigar zavest je razvita v manipura čakri, bo z veliko verjetnostjo – pod vodstvom prosvetljenega duhovnega učitelja – še v tem življenju prišel do cilja, do najvišje zavesti. Več kot pol poti je že opravil.

Manipura čakra se nahaja v sredini trebuha, za popkom; zato se imenuje tudi »popkovno središče«. Natančneje rečeno, obseg učinkovanja te čakre se razprostira v polmeru 7 cm nad in pod popkom. Na telesni ravni ustreza sončnemu pletežu.

Manipura čakra je »mesto draguljev«, kjer prebivajo jasnost, modrost, samozavest in dobro počutje. V njenem sijaju se kopajo tako nižje čakre kot tudi srčna čakra (anahata čakra). Občutki sreče in ljubezni, ki jih čutimo v srcu, pravzaprav izvirajo iz manipura čakre in se od tam povzpnejo v srčno središče. Pozitivno izžarevanje manipura čakre čisti tudi svadhišthana in muladhara (str.102)

Element muladhara čakre je OGENJ kot simbol aktivnosti in ustvarjalnosti. V tej prasliki stvarstva so torej prisotni vsi elementi: zemlja, voda, ogenj, zrak (zvok) in prostor.

Na kratko še enkrat povzemimo našo dosedanjo pot skozi čakre: božanstvo muladhara čakre je Pašupati Šiva, ki spremlja razvoj od živalskih ravni do začetka razvojne stopnje človeka. V svadhišthana čakri srečamo Brahmo, ki v človeku prebudi buddhi (intelekt) in viveko (razum-pamet). Bog Višnu predstavlja človeško zavest, očiščeno živalskih lastnosti, ki se začenja v manipura čakri.

V hindujskem trojstvu je Bog Višnu zaščitnik. Kot mati, ki ščiti in hrani svojega otroka, tako manipura čakra varuje in ohranja življenje z razporejanjem energije, ki jo prejemamo s hrano, s pitjem in z dihanjem.(str. 109)

Anahata čakra je ena najlepših in najbogatejših čaker, ki nas vabi, da se dalj časa zadržimo v njenih neizčrpnih zakladih osrečujočih čustev in izkušenj. Leži v predelu srca, sredi prsnega koša, zato se tudi imenuje srčno središče. Srce ne velja brez razloga za simbol ljubezni, saj je anahata čakra njen sedež.

Tako kot ljubezen, je tudi anahata čakra neomejena. Njeno izžarevanje seže tako daleč, kot sežejo naši odnosi. Ko odpremo srce Božanski ljubezni, jo lahko razširimo v neskončnost. V pogovorni rabi je več fraz, ki nakazujejo brezmejnost anahata čakre: »imeti veliko srce«, »v srcu je prostor za vse«, »globoko v srcu«.

Besede »rad te imam, nenehno mislim nate« zvenijo prazno, če jih izrečemo le razumsko. Če hočemo nekomu resnično posredovati svoja čustva ljubezni, moramo odpreti srčno čakro in dopustiti, da iz naše notranje Biti zasijeta ljubezen in svetloba. (str. 120)

Božanstvi anahata čakre sta ŠIVA in ŠAKTI. Šiva (ali puruša) je čista zavest, ki nas vodi k najvišji Biti in k dobremu. Šakti (ali prakriti) pa je Božanska moč, skozi katero se zavest manifestira.

Aspekte puruše in prakriti najdemo tudi v surja šakti (sončeva moč) in čandra šakti (lunina moč). Obe tečeta po naših nadijih in v veliki meri vplivata na naše telesno in duševno stanje. Ena izmed dragocenih in pomembnih, ki usklaja oba aspekta, je pranajama. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjih poglavjih, dihanje skozi levo nosnico pomirja in je povezano z mesečevim principom ida nadija – s čustvi; medtem ko dihanje skozi desno nosnico, ki je povezana s sončevim principom pingala nadija, bistri našo zavest. Nadi šodhan pranajama (izmenično dihanje) povezuje in usklaja oba glavna nadija in vzpostavlja ravnovesje med čustvi in intelektom.

To uravnavanje dihanja je izredno koristna tehnika posebej za anahato čakro, ker lahko v tem središču kar dolgo časa nihamo med jasnostjo zavesti in čustveno šibkostjo. Vedno znova prihajajo iz srca boleči spomini. Če naš ego ne more»prebaviti« zavrnitev in žalitev, le-te v naši notranjosti obležijo kot kamenje – rečemo, da nam je »težko pri srcu«.

Pomislite: vsak dan lahko jočete, se jezite in ste žalostni – a k temu vas nihče ne sili! (str. 127)

Ljubezen se kaže na različne načine: ena vrsta ljubezni je posvetna naklonjenost, ki jo posvečamo partnerju, otrokom ali prijateljem. Ta ljubezen je pomembna in lepa. Za našo ljubezen potrebujemo objekt in dokler ga ne najdemo, čutimo nemir in neizpolnjenost. V bistvu pa ne iščemo nekoga, ki bi ljubil nas, temveč tistega, ki bi ga lahko ljubili mi. Vsakdo želi svojo ljubezen in svoja čustva posredovati drugim. Če izgubimo ljubljenega (ali ljubljeno), občutimo v srcu globoko žalost in bolečino. Včasih občutimo tiščanje, ki ga moderna medicina ne more diagnosticirati, ker za ta občutek ni vzroka na fizičnem nivoju. Gre namreč za duševno zaporo, ki ovira in prekinja izžarevanje ljubezni iz srca.

Druga vrsta ljubezni je ljubezen bhakte, iskalca Boga. Njegovo notranje stanje je podobno stanju, v katerem je oseba, ki je izpolnjena s posvetnim hrepenenjem. Pesem jogija, ki ponoči meditira, opisuje ta občutek:

Svet spi, le jaz bedim.

O, moj ljubljeni Gospod, čaka Te.

V tej temni noči ne moreta spati le dve osebi:

Jogi in rogi (bolnik).

Kdor je buden, bo dosegel, po čemer hrepeni.

Bhogi (kdor se posveča posvetnemu) bo zapravil priložnost. (str. 131)

S pomočjo višuddhi čakre se lahko znebimo strupov, ki jih sprejemamo iz okolja kot tudi mentalnih nečistoč. Pomembna in življenjsko tehtna funkcija te čakre je čiščenje in razstrupljanje škodljivih snovi, ki v telo prihajajo od zunaj, predvsem s hrano in z vdihanim zrakom. Za razstrupljanje skrbi udan prana, ki ima sedež v grlu. Udan prana omogoča tudi požiranje. Hrano, raztopljeno v slini, udan prana očisti strupov in posreduje v prebavni sistem. Aktivna višuddhi, povezana s pomočjo udan prane, bistveno pripomore k ohranjanju dobrega zdravja. (str. 151)

V agja čakri se dokonča razvoj naše modrosti in človečnosti in tukaj pridemo do mostu, ki vodi k Božanski zavesti. Agja čakra se nahaja na vrhu hrbtenice, kjer hrbtenjača prehaja v možgane; njeno izžarevanje pa zaznamo predvsem sredi čela, med obrvmi. Zato se imenuje tudi »središče med obrvmi« ali »tretje oko«. Drugi imeni za agja čakro sta še guru čakra in »sedež Učitelja«.

Kdo nam lahko ukazuje? Čigavim navodilom naj sledimo? Samo nekdo, ki ima znanje – znalec nam lahko pokaže pravo pot, kjer je vse, kar posreduje naprej, izkusil in dovršil sam.

V tej povezavi je zelo pomembno, da razumemo, kaj pomeni znalec, duhovni učitelj – guru. Guru tattva je Božanski princip razvoja zavesti. Guru torej predstavlja univerzalni, Božanski, ki nas vodi iz teme k svetlobi – to pomeni od neznanja k znanju – od smrti v nesmrtnost.

Sahasrara čakra se nahaja na temenu pod fontanelo (mečavo), ki jo lahko razločno otipamo pri novorojenčku. Imenuje se tudi »tisočlistni lotos«, »brahmarandra« (vrata k osvoboditvi) in »izvor svetlobe«, ker iz nje sije – kot sonce svetla svetloba.

Nobena druga svetloba se niti približno ne more primerjati s sijem sončne svetlobe. Na podoben način v nepopisnem siju sahasrara čakre zbledi izžarevanje vseh ostalih čaker. Sahasrara  nima nobene neke posebne barve ali lastnosti. Njen sij vsebuje vse vibracije barv, ki so združene v neprimerljiv venec žarkov čiste svetlobe. V njo se stekajo energije vseh nadijev kot tisoč rek, ki se izlivajo v morje.

Element sahasrara čakre je ADI TATTVA ali IŠVARA TATTVA. Predstavlja izvoz stvarstva, čisto svetlobo in edino BIT, Boga samega. Ta tattva je adi anadi. Adi pomeni »brez začetka«; anadi pomeni »brez konca«  – torej neskončno. V trenutku, ko se ta tattva združi z neko lastnostjo (guno), je določena in s tem omejena – podobno kot čista voda; sama po sebi je brez okusa, prevzame pa okus vsega, kar ji primešamo. V kozmosu najdemo najrazličnejše pojavne oblike te ene tattve, z različnimi lastnostmi in funkcijami, kot so ogenj, voda, zrak, zemlja – osnova pa je vedno ista: čista esenca. (str. 196)

SAMADHI je najvišje stanje zavesti, ki ga lahko človek doseže v življenju, je cilj naše duhovne poti na Zemlji.

Samadhi je osrečujoča vrnitev k našemu Božanskemu izvoru. Ko se odpre tisočlistni lotos sahasrara čakre in sprejme vase Dživatmo (posameznik) na cilj svojega dolgega in izkušenj polnega potovanja in z nektarjem nesmrtnosti (amrit) lahko poteši svojo žejo, ki jo je čutil vse življenje. AMARA TATTVA (ali ADITATTVA) je element sahasrara čakre, ki našo zavest v trenutku, ko pridemo v stik z njim, spremeni v SAT-ČIT-ANANDO, v večno-resnično bivanje in večno-blaženo zavest. (str. 209)

Kakšna je zavest osebe, ki je svojo Bit zasidrala v resničnosti in resnici? Kako vidi druge? Kako vidi svojo okolico? Kakšne misli in občutki obstajajo v zavesti uresničene osebe? Kako živi v tem svetu?

Uresničeno osebo prepoznamo le z očmi duše. Na zunaj je videti kot ostali ljudje. Je, pije, spi, govori, se smeje in opravlja svoje vsakdanje dolžnosti kot vsi drugi. Če pa si jo ogledamo malo podrobneje, opazimo razliko. Oseba, ki je spoznala Boga, izžareva mir in miroljubnost, vse razumevajočo dobroto, čistost, sij in mirno dostojanstvo. (str. 213)