TEOZOFIJA: KAJ JE TO?

Teozofsko združenje, medtem ko si pridržuje dati vsakemu članu popolno svobodo za razlago načel, poznanih kot Teozofija, je posvečeno ohranjanju in spoznavanju brezčasne modrosti, ki uteleša pogled na svet in vizijo človekove samopreobrazbe.
Ta tradicija temelji na nekaj osnovnih trditvah:
a
Vesolje in vse, kar obstaja znotraj njega, je povezano in soodvisno.
a
Vsako bitje, ki obstaja – od atoma do galaksij – izvira iz ene univerzalne, življenjsko ustvarjajoče Resničnosti. Ta Resničnost je vseprežemajoča, nikdar pa se v svojih delih ne more seštevati, saj presega vse njene izraze. Razkrije se v svojih smiselnih, urejenih in pomembnih procesih v naravi, kot tudi najglobljih krajih razuma in duha.
a
Prepoznanje edinstvenih vrednot se izraža v spoštovanju do življenja, sočutja do vseh, sočustvovanja do potreb vseh posameznikov, da najdejo resnico in spoštovanje do verskih tradicij. Poti, v katerih ti ideali postanejo resničnost v življenju posameznika, so privilegirana  izbira  in odgovorno dejanje vsakega človeka.
a
Osrednja skrb teozofije je želja spodbujati razumevanje in slogo med ljudmi vseh ras, nacionalnosti, filozofij in religij. Zatorej so vsi ljudje, ne glede  na njihovo raso, prepričanje, spol, nacionalnost ali barvo, povabljeni k življenju in delu združenja. Teozofsko združenje ne vsiljuje dogem, kaže pa k viru enotnosti za vsemi razlikami. Zvestoba Resnici, ljubezen do vseh živih bitij, predanost dejavni nesebičnosti so značilnosti pravega teozofa.
a
POGOSTA VPRAŠANJA O TEOZOFIJI
a
Kaj je teozofija?
a
Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo razlikovati med moderno in antično oziroma brezčasno teozofijo. Brezčasna teozofija, nekateri ji pravijo “tradicija modrosti” in “večna filozofija”, je najdena v človeških kulturah po vsem svetu in vseh zgodovinskih časih. Je izhodišče notranjih ali mističnih plati mnogih filozofij ali kultur. Moderna teozofija je sodobna izjava tradicije, Kot navaja misel teozofskega združenja.
a
Kaj je teozofsko društvo?
a
Teozofsko društvo je organizacija, ustanovljena v New Yorku leta 1875, ki raziskuje naravo vesolja in prostor človeštva v njem, promovira razumevanje drugih kultur in želi biti jedro univerzalnega bratstva med vsemi ljudmi. Danes ima društvo podružnice v sedemdesetih državah z mednarodnim sedežem v Indiji.
a
Kaj tradicija modrosti uči?
a
Osnovne zamisli teozofije so:
a
(1) – osnovna enotnost vsega obstoječega, tako da so pari nasprotij – snov in duh, človeški in božanski, jaz in ti – prehodnega značaja in relativnih razlik osnovne enosti,
a
(2) – pravilnost univerzalnega zakona, ki ciklično proizvaja vesolja, zunaj absolutnega razloga obstoja,
a
(3) – napredek zavesti, razvijajoče se skozi cikle življenja do nenehno naraščajoče uresničitve enotnosti.
a
To zveni abstraktno – kaj te ideje pomenijo v vsakdanjem življenju in kako naj živimo z njimi?
a
Te abstraktne ideje imajo nekatere specifične in praktične posledice, na primer: svet v katerem živimo, je v bistvu dober prostor, da ga uporabljamo modro, ga cenimo in častimo: Veselite se življenja.
a
Razvijamo se kot ljudje, ne smemo se odpovedati temu svetu, ampak ga v sodelovanju z naravo ohranjajmo in ga delajmo popolnega: Spoštujmo okolje in bodimo ekološko odgovorni.
a
Ti in jaz sta dva različna izraza enega samega življenja, torej karkoli se zgodi meni samemu, se zgodi obema. Naša blaginja je povezana: Pomagaj svojemu sosedu in s tem pomagaš samemu sebi.
a
Nesoglasja in zlo so rezultat ignorance in sebičnosti: Živi v harmoniji in dobroti, druge uči s svojim življenjem kot tudi s svojimi besedami.
a
a
V katere specifične doktrine verjamejo teozofi?
a
Teozofsko združenje je nedogmatično in teozofi so opogumljeni, da ne sprejemajo ničesar na zaupanju drugih ali na besedah drugih, ampak izbirajo samo tiste ideje, ki zadovoljijo njihov razum, katere so resnične in pomembne. Teozofija je način gledanja na življenje, bolje rečeno, kot prepričanje. Moderna teozofija izraža svoje ideje, ki sledijo našemu premisleku in mnogi teozofi teh idej nimajo za ustaljena prepričanja, ampak kot način gledanja na življenje, ki pojasnjuje svet, ki ga doživljajo:
a
aaaaa–            reinkarnacija,

         –            karma (ali moralna pravičnost),

         –            obstoj svetov izkušenj onstran fizičnega,

         –            prisotnost življenja in zavesti v vsej snovi,

         –            evolucija duha in inteligence kot tudi fizične snovi,

         –            možnost, da naša zavest sodeluje v evoluciji,

         –            moč misli vpliva na nas same in na okolico,

         –            resničnost svobodne volje in samoodgovornosti,

         –            dolžnost nesebičnosti in skrb za dobrobit drugih in

         –            popolnost človeške narave, družbe in življenja.

 a

Katere vaje izvajajo teozofi?
a
Vsi člani Teozofskega združenja se odločijo, katere vaje in način življenja je primeren za njih, veliko teozofov pa uporablja program zdravljenja življenja, ki je nakazan v zgoraj omenjenih teozofskih idejah. Redno meditirajo, da si pridobijo vpogled sami vase, in z meditacijo služijo tudi človeštvu. Pogosto so vegetarijanci, ne nosijo krzna ali živalskih kož. Ne pijejo alkohola in ne uživajo mamil. Podpirajo pravice vseh ljudi do enakega in pravičnega ravnanja, zatorej podpirajo pravice žensk in manjšin. Spoštujejo razlike v vseh kulturah in podpirajo intelektualno svobodo. Teozofi ne sprejemajo nobenega ravnanja, ki ni všeč njihovemu razumu in etiki.
a
Kaj počnejo teozofi na svojih srečanjih?
a
Na srečanjih običajno potekajo pogovori, ki sledijo diskusiji ali študiju teme. Teozofija nima razvitih ritualov, čeprav se srečanja lahko začnejo in končajo s kratko meditacijo, nekatere skupine pa lahko imajo kratke obrede za sprejetje novih članov. Posebnih simbolov ali ikon teozofija ne uporablja, različne simbole iz različnih verskih tradicij sveta pa priznava, na primer prepleteni trikotnik ali ankh – egipčanski simbol življenja. Ne obstaja duhovščina ali vodje, ampak demokratično izvoljeni predstavniki.
a
Kako teozofi upoštevajo cerkve in religije?
a
Teozofija uči, da so vse religije izrazi človeškega truda, da se povezujemo drug z drugim, z vesoljem okrog nas, do poslednjega temelja biti. Vsaka religija se razlikuje od drugih , zato ker se izražanje tega truda prilagaja posebnemu času, prostoru, kulturi in potrebam. Teozofija sama po sebi ni religija, je pa religiozna zaradi skrbi človeškega napora, ki se nanaša na najvišje vrednote. S prepoznavanjem vrednot verskih praks in vdanostjo sredstvom samopreobrazbe, teozofija priporoča, kot opominja Annie Besant, da moramo »živeti eno vero, ne opustiti jo.« Posamezni teozofi izpovedujejo različne religije sveta – krščansko, judovsko, muslimansko, zoroastrsko, hindujsko, budistično. Nekateri nimajo verske pripadnosti. Teozofsko združenje je izraz verovanja, da se ljudje, ne glede na svojo vero, lahko sporazumevajo in sodelujejo. Združenje kot tako zagotavlja idealne pogoje za različne dialoge in obojestransko spoštovanje.
a
Kakšno je dandanašnje sporočilo teozofije?
a
Problemi človeštva – vojne, prenaseljenost, izkoriščanje, predsodki, zatiranje, pohlep, sovraštvo – so simptomi bolezni. Simptome moramo zdraviti , za zdravljenje bolezni pa moramo eliminirati vzrok. Vzrok bolezni je nevednost o resnici, da nismo le nepovezana, neodvisna bitja, katerih dobrobit se lahko doseže na račun splošnega dobra. Zdravilo je prepoznava, da smo vsi eno drug z drugim in z vsem življenjem v vesolju. Kljub neznatnim kulturnim in genetskim razlikam, ki ločujejo človeštvo, smo izredno homogeni – fizično, psihično, intelektualno in duševno. Biološko imamo samo en genski sklad z majhnimi lokalnimi variacijami. Psihološko se enako odzivamo na užitek in bolečino. Intelektualno smo enako radovedni glede našega mesta v vesolju in imamo isto moč, da odkrivamo resnico. Duševno imamo skupno poreklo in skupno usodo.
a
Smo sestavni del celotnosti obstoja, ki se razteza od planeta Zemlje do najbolj oddaljenih območij vesolja z vsemi predstavljivimi dimenzijami. Ko se začnemo zavedati naše neločljive povezave z ljudmi, z vsemi drugimi oblikami življenja in z najbolj oddaljenimi predeli vesolja, spoznamo, da ne moremo ne škodovati ali pomagati drugim, če ne škodujemo sebi ali ne pomagamo sami sebi. Mi vsi smo eno.
a
Če hočemo vedeti to, moramo imeti zdravo telo, uporabljati celoten um in sveti duh. Ta ideal se izraža v naslednjih besedah, znanih kot ” univerzalni apel”, ki ga je napisala Annie Besant, druga internacionalna predsednica Teozofskega združenja:

         –            tajno življenje, dinamično v vsakem atomu,

         –            tajna svetloba, svetleča v vsakem bitju,

         –            tajna ljubezen, objemajoča vse v enosti.

 a

Vsi, ki lahko čutijo sebe kot eno z Vedenjem, so zato eno z vsemi drugimi.
a
Vir: Teozofsko društvo v Ameriki
a
a
ZA NADALJNJE BRANJE 
a
Naslednje knjige so razpoložljive v Teozofski knjižnici in bralnici Alme M. Karlin.

         –            An Abridgement of the Secret Doctrine, H. P. Blavatsky

         –            Ancient Wisdom-Modern Insight, Shirley Nicholson

         –            The Dawning of the Theosophical Movement, Michael Gomes

         –            Life: Your Great Adventure, Felix and Eunice Layton

         –            The Secret Gateway, Ed Abdill

         –            Samokultura v luči okultizma, I. K. Taimni

         –            Theosophy, Robert Ellwood

         –            Glas tišine, H. P. Blavatsky