Izvor

a
Človek invocira božanski pristop na različne načine; s pravkar spočetim, neartikuliranim klicem ali invokativnim krikom mas; in tudi s planiranjem in definiranim invociranjem duhovno usmerjenih aspirantov in inteligentnih delavcev.
a
Premalo pa je bilo dano faktorju invokacije kot se izraža med ljudmi sveta; a vendar je skozi leta invokativni krik človeštva dosegel duhovno hierarhijo in prinesel odziv. To lahko ilustriramo z izrečenimi besedami Šri Krišne, ki jih najdemo v Gospodovi pesmi – Bhagavad Git-i, ki so bile objava in priprava na prihod Kristusa. V tej pesmi je rekel:
a
»Kadar koli se pojavi odmiranje zakona in naraščanje nezakonitosti na vseh področjih, jaz manifestiram sebe. Za rešitev pravičnih in uničenje tistih, ki delajo zlo, odločno vzpostavljanje Zakona, se rodim v vseh časih.«
a
V nezakonu in zlobnem obdobju Rimskega imperija je prišel Kristus.
a
Naslednji primer znane in zelo starodavne invokacije najdemo v Gayatri mantri, kjer ljudje invocirajo Sonce z besedami:
a
»Odkrij nam obraz resničnega duhovnega sonca, skritega za diskom zlate luči, da bi izvedeli resnico in izpolnili našo dolžnost, ko potujemo k Tvojim svetim nogam.«
a
Temu bi morali dodati še štiri velike resnice, kakor jih je oznanil Buda in ko so nam vsem tako dobro poznane kot seštevek vzrokov in izvirov težav, ki se tičejo človeštva. Obstoji veliko prevodov teh resnic, a vse vsebujejo isto hrepenenje, prošnjo in pomen. Med židovsko Opustitvijo so bila dana navodila za vodenje ljudi v obliki desetih zapovedi in na teh bazirajo človeški zakoni, iz teh pa so nastali zakoni, ki vladajo človeškim odnosom na zahodu. Nato je prišel Kristus in nam dal glavni zakon univerzuma – zakon ljubezni.
a
Dal nam je tudi molitev Oče naš, ki se tiče očetovstva Boga, prihoda Kraljestva in pravih medčloveških odnosov.
a
Danes človeštvo stoji na posebni in edinstveni sredini med nesrečno preteklostjo in prihodnostjo, ki je polna obljub, če se prepozna ponovni pojav Kristusa in se začne pripravljati na Njegov prihod. Sedanjost pa je polna obljub in težav; v rokah današnjih človeških bitjih in vseh v bližnji prihodnosti, leži usoda sveta in če lahko rečemo z vsem spoštovanjem, takojšnja aktivnost Kristusa. Agonija vojne in stiska celotne človeške družine sta pripeljali Kristusa do velike odločitve v letu 1945, odločitve, ki se je izrazila v dveh pomembnih izjavah. Zbrani hierarhiji in vsem Njegovim služiteljem in učencem na zemlji je oznanil svojo odločitev, da bo zopet vzpostavil fizični kontakt s človeštvom, če bo le to vzpostavilo začetne stopnje pravilnih medčloveških odnosov. Svetu je dal (v uporabo  »človeku iz ulice«) eno izmed najstarejših znanih molitev, ki pa so jo lahko doslej uporabljala le zelo visoko razvita duhovna Bitja. Sam jo je prvič uporabil na polno luno v juniju leta 1945, za katero velja, da je polna luna Kristusa, kakor je polna luna v maju polna luna Bude. Ni bilo lahko prevesti starodavnih fraz (tako starih, da so brez datuma in kakršnega koli ozadja) v moderne besede, toda bilo je narejeno in Velika Invokacija bi morda lahko postala svetovna molitev.
a
Človeško razmišljanje je tako nazadnjaško, da bo trditev, da je to ena največjih molitev sveta in da je enakovredna drugim ubesedenim izražanjem duhovne želje in namena, povzročila kritiko. To pa ni pomembno. Samo malo, zares malo ljudi je v zgodnjih dnevih Krščanstva uporabljalo Oče Naš, zato, ker je le-ta potreboval zapisovanje, izražanje v razumljivih terminih in primeren prevod, preden je postala možna vsesplošna uporaba. Ta napor se je dosegel tekom stoletij. Danes imamo vse pripomočke za hitro distribucijo Velike Invokacijo in le-ti so bili zaradi Invokacije tudi (vsi) uporabljeni.