Rudolf Steiner

a
Rudolf Steiner, rojen na Hrvaškem, je bil avstrijski filozof, socialni mislec, arhitekt in ezoterik. Na začetku dvajsetega stoletja je ustanovil novo spiritualno gibanje, antropozofijo, kot ezoterično filozofijo, ki je zrastla iz evropskega transcendentalizma in s povezavami s teozofijo.
a
V času šolanja je srečal preprostega zbiralca zelišč, ki mu je pripovedoval o duhovnem svetu in ga kasneje spoznal z osebo, ki jo je Steiner razkril zgolj kot “mojstra”, ki je imel velik vpliv na njegov nadaljnji razvoj, še posebej s tem, ko ga je usmeril v študij Fichtejeve filozofije.
a
Leta 1899 je Steiner objavil članek pod naslovom Goethejevo skrivno razodetje, ki govori o ezoterični naravi Goethejeve Pravljice o jari kači. Na podlagi tega članka sta ga grof in grofica Brockdorff povabila, da predava v teozofskem krogu o Nitscheju. Steiner je od takrat redno predaval članom Teozofskega društva in leta 1902 postal predsednik na novoustanovljene sekcije v Nemčiji, brez da bi se kadarkoli formalno Društvu pridružil.
a
Leta 1904 ga je Annie Besant imenovala za vodjo Teozofskega ezoteričnega društva za Nemčijo in Avstrijo. Nemški oddelek Teozofskega društva je pod Steinerjevim vodstovm hitro rasel in napredoval, saj je po skoraj vsej Evropi predaval o spiritualni znanosti. V tem obdobju je Steiner ohranil originalen pristop in zamenjal terminologijo H. P. Blavatsky s svojo ter baziral svoje spiritualne raziskave in učenja na zahodni ezoteriki in filozofskih tradicijah. Ta in druge razlike, zlasti Steinerjevo zavračanje C. W. Leadbeaterja in izjava Annie Besant, da je Jiddu Krishnamurti gonilo novodobnega učiteljstva in reinkarnacija Kristusa, so vodile v formalno delitev leta 1912/13, ko Steiner in velika večina članov nemške sekcije Teozofskega društva iz le-tega izstopi in formira novo skupino, Antropozofsko društvo.
a
Leta 1919 je na prošnjo Emila Molta, lastnika tobačne tovarne Waldorf-Astoria iz Stuttgarta, razvil vzgojni model za otroke, ki je postal osnova za prvo Waldorfsko šolo v Avstriji.
a

Literatura:
a
Blavatsky, H. P. (1994). Ključ k teozofiji. TD v Sloveniji: Ljubljana.

Blavatsky, H. P. (1992). Glas tišine. Praktični okultizem. Znak: Zagreb.

Donant, A. E. (1999). Colonel Arthur L. Conger.

Karlin, A. M. (2002). Pod košatim očesom. Mohorjeva družba: Celje.

Ransom, J. (2007). Kratka zagodovina teozofskih skupnosti (A Short Hostory of the Theosophical Society). The Theosophical Publishin House: Adyar, India.