Jugoslovansko teozofsko društvo

a
Charter (Ustanovna listina) Jugoslovanskega Teozofskega društva, ki ga je na dan 14. 09. 1925 izdala tedanja predsednica Teozofskega društva, dr. Annie Besant, se je nanašal na naslednje lože: “Sklad” (ki jo je vodila prof. Jelisava Vavra), “Istina” (Valerija Mayerhoffer), “Surya” (Josip Vavra), “Krishnaji” (Vera Donkchinskaja), “Blavatsky” (Hinko Hinkovič) “Annie Besant” (Mimica Vavra) in “Jedinstvo” (Milan Šoštarič). Zdi pa se, da vse te lože ob izdanem dokumentu dejansko niso bile dejavne.
a
Osrednjo ložo Jugoslovanskega Teozofskega društva je predstavljala loža “Sklad” v Zagrebu, ki je bila ustanovljena že leta 1924 in je leta 1928 za svoje delovanje pridobila stanovanje na Mesnički ul. 7/III. Ti prostori so bili tudi uradni sedež društva, s sorazmerno obsežno knjižnico (okoli 600 naslovov) in v katerih je imela svoj prostor tudi veja LKC (Liberalno Katoliške Cerkve). Društvo se je postopoma širilo z ustanavljanjem novih lož: “Blavatsky”, ki jo je vodil Božidar Prikril, “Adyar-Besant” (povezava kroga “Besant” in študijskega centra “Adyar”), ki jo je vodila Sofija Kachnič, “Jedinstvo” v Karlovcu, “Sloga” v Čakovcu, ki jo je vodil Milan Reichnig, “Bratska ljubav” v Križevcih, ki jo je vodil Ivica Barlović, ter loži “Istina” in “Istok”, ki jo je vodil Vojislav Kujundžić, v Beogradu, ki pa nista bili posebno dejavni. Bolj aktivna je bila v Beogradu teozofska loža “Jaroslav Mudri”, ki so jo tvorili Ruski emigranti in je bila vključena v Rusko Sekcijo Teozofskega društva izven Rusije. Leta 1927 začela v Celju delovati loža “Krishnaji”, ki jo je vodil Konrad Konec (duhovnik LKC) in je kasneje začela izdajati list Žarki Resnice. Leta 1931 sta bili v Zagrebu ustanovljeni meditativna loža “Sava”, ki jo je vodila Milica Gradišnik, in loža “Krist”, ki jo je vodil Pavao Pučar in je svoje delo posvečala študiju Svetega Pisma.
a
V letu 1932 je imelo Jugoslovansko Teozofsko društvo že 186 članov, od tega jih je bila polovica iz Zagreba. V okviru društva so našle prostor tudi številne druge dejavnosti, kot “Red Služenja”, ki ga je vodila Mila Šišić, “Krog Vitezov”, skupna mladih teozofov, katere moto je bil: “Živi čisto, govori istinu, uklanjaj zlo i slijedi Kralja”, skupina “Majka Svijeta”, ki jo je vodila Marijeta Dimec, skupina za “Zaštitu životinja”, precej dejavna skupina za “Umjetnost i umjetnički obrt”, skupina za “Suzbijanje uživanja alkohola”, “Teozofska grupa za istraživanje”, “Liga za slavensku kulturu”, ki je enkrat letno prirejala “Slavenski dan”, “Liga za svjetski mir”, “Liga konstruktivnih mislilaca”, “Liga za Karmu i Reinkarnaciju”, skupina za “Aboliciju smrtne kazne” in “Turistička grupa”.
a
Leta 1934 je društvo postalo tudi član “Mednarodnega društva za psihično raziskovanje”. V tem in naslednjem letu pa so bile ustanovljene še lože “Rukmini”, ki jo je vodil Zvonimir Frlan, “Blavatsky-Besant” (prej “Adyar-Besant” in “Blavatsky”), “Arundale” v Bjelovarju, “Besant” v Ivanovem Selu, ki jo je vodil Tomo Matašin, in loža “Ljubav” na Sušaku. Društvo je štelo 237 članov, v letu 1937 pa se je njih število povzpelo že na 340.
a
Leta 1938 je Jugoslovansko teozofsko društvo organiziralo uspešen kongres Evropske Federacije Teozofskih Društev, ki mu je predsedoval tedanji predsednik Teozofskega društva, dr. G. S. Arundale.
a
V letu 1939 je v Kragujevcu nastala otroška loža “Proljetni san”, ponovno je bolj zaživelo tudi delovanje v Sloveniji, z ustanovitvijo lože “Služenje” v Ljubljani, ki jo je vodil Vladimir Komidar. Tega leta se je društvo tudi preimenovalo v Teozofsko društvo v Jugoslaviji.
a
V začetku leta 1941 priključili so se mu priključili tudi člani ruske lože “Jaroslav Mudri” in v njegovem okviru ustanovili ložo “Bratstvo”. Seveda pa je ta loža delovala le do začetka aprila 1941, do napada na Kraljevino Jugoslavijo in do njene okupacije, ko je bilo zaradi tega prekinjeno vsakršno delovanje Teozofskega društva v Jugoslaviji.
a
Tik pred začetkom vojne je društvo štelo 378 aktivnih članov, čeprav je zaporedna številka vpisanih v društvo od njegovega nastanka dosegla že 540.
a
Društvo je od leta 1927 do 1941 izdajalo revijo Teozofija, ki je izhajala šestkrat na leto.
aa
Čeprav je društvu primanjkovalo sredstev je vseeno uspelo objaviti naslednje knjige in knjižice: Teozofija in Teozofsko Društvo za tiste, ki iščejo Resnico; Astralna raven in Devachanska raven, C. W. Leadbeatra; Karma, I. Butkovića; Ob nogah Učitelja, J. Krishnamurtija; Glas Tišine, H. P. Blavatsky; Luč na Pot, M. Collins; številna druga prevedena dela pa so bila objavljena v tipkani obliki in v omejeni nakladi.
a
Društvo je vseskozi negovalo dobre stike z oblastjo, saj je bil na redne skupščine in kongrese društva redno vabljen načelnik policijske uprave v Zagrebu ter z njih odposlana voščila kralju in ministrskemu predsedniku.
a
Ves čas delovanja društva je v njegovem okviru delovala tudi “Nutranja Škola” (Ezoterična Šola), ki jo je do 1938. vodila Jelisava Vavra, nato pa Alojz Piltaver. Prof. Jelisava Vavra pa je obenem vodila tudi Co-Masonsko ložo.
a
(izvirno besedilo si lahko preberete na strani teozofija.info)a
a
TEOZOFSKO GIBANJE V JUGOSLAVIJI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
a

Ob zasedbi Kraljevine Jugoslavije, v aprilu leta 1941, so člani Teozofskega društva v Jugoslaviji na sedežu društva v Zagrebu, prekinili z vsakršno dejavnostjo in društvene prostore spremenili v stanovanje, da bi na ta način zavarovali društveno premoženje pred kvizlinško oblastjo.
a
Člani društva iz Ljubljane pa so navkljub okupaciji nadaljevali z delom in se ilegalno sestajali v notarski pisarni na Dalmatinovi 3. Ob gmotni podpori nekaterih članov Rotary Kluba, ki so priskrbeli osnovno opremo za tipkanje in razmnoževanje, so pripravljali pismena gradiva in se vključili v delovanje Osvobodilne Fronte.
a
Od 378-tih članov Teozofskega društva v Jugoslaviji je v vojni izginilo 186 članov, tako da se članstvo praktično prepolovilo. Od članov teozofskega kroga v Ljubljani sta bila dva člana deportirana v taborišče, šest na prisilno delo, trije so bili zaprti, štirje pa ubiti.
a
(besedilo je vzeto s strani teozofija.info)
a
O OBNOVI in DELOVANJU TEOZOFSKEGA DRUŠTVA V JUGOSLAVIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI si lahko preberete tukaj.
a
O OBNOVI IN DELOVANJU TEOZOFSKEGA DRUŠTVA V JUGOSLAVIJI LETA 1966 si lahko preberete tukaj.
a
O DELOVANJU TEOZOFSKEGA DRUŠTVA V JUGOSLAVIJI V SEDEMDESETIH LETIH si lahko preberete tukaj.
a
O DELOVANJU TEOZOFSKEGA DRUŠTVA V JUGOSLAVIJI V OSEMDESETIH LETIH si lahko preberete tukaj.
a
O DVEH TEOZOFSKIH DRUŠTVIH V SFR JUGOSLAVIJI si lahko preberete tukaj.
a
Za podrobnejši študij in raziskovanje zgodovine teozofskega gibanja na območju nekdanje Jugoslavije in sedaj neodvisne Slovenije, vam priporočamo informacije in gradiva s spletne strani teozofija.info