Trije cilji

a
1) Ustvariti jedro spološnega bratstva med ljudmi, ne glede na raso, narodnost, družbeni položaj in spol.

2) Pospešiti komparativni študij religije, filozofije in znanosti.

3) Raziskati še neznane naravoslovne zakone in latentne moči človeka.
a

a

Ti trije cilji so temelj za delo Teozofskega društva. Razlagamo jih lahko na več ravneh.
a
Beseda »bratstvo« v prvem cilju se uporablja ne glede na spol. Ta cilj je namenjen ponujanju prostora ljudem, da se združijo in izmenjujejo svoje iskanje resnice, ne glede na morebitne zunanje razlike. Praksa tega cilja je konkretno priznanje skupne bistvene narave in izvora človeštva. Spodbuja nas, da cenimo zunanje razlike kot nekaj, kar bogati naše izkušnje, namesto da bi bile vir nestrpnosti in vojn. H. P. Blavatsky, soustanoviteljica Teozofskega društva je zapisala: »Socialna razlikovanja, ki so rezultat fizične evolucije in materialnega okolja, gojijo rasno sovraštvo in sektaštvo ter socialno antipatijo, ki so, če jih napademo od zunaj, nepremagljive. Ampak, ker je človeška narava enaka, so vsi ljudje dovzetni za vplive, katerih središče je človeško srce in apelirajo na človeško intuicijo. In ker obstaja le ena Absolutna Resnica, ki je duša in življenje vseh ljudi, je možna vzajemna zveza za raziskave in širjenje te osnovne resnice.«
a
Za »raziskovanje in širjenje te osnovne resnice«, drugi cilj Teozofskega društva predlaga primerjalno študijo treh različnih pristopov, ki jih je človeštvo sprejelo za razumevanje življenja: religijo, filozofijo in znanost. Teozofsko društvo je bilo tako prva organizacija v sodobnem času, ki je spodbujala medverske dejavnosti po vsem svetu in na sistematičen način. Eden izmed njegovih ciljev je bil prenesti modrost vzhoda na zahod, ko so veroizpovedi, ki niso ne judovstvo ne krščanstvo, smatrali zgolj kot praznoverje. Zahvaljujoč delu Teozofskega društva, so postale besede kot so na primer karma, joga in številne druge, znane širši javnosti izven akademskih krogov. Ravno tako je bilo Društvo prva organizacija, ki je svoje delo usmerjala v premostitev vrzeli med znanostjo in duhovnostjo v času, ko sta bili opredeljeni kot povsem nezdružljivi.
a
Tretji cilj nas spodbuja k raziskovanju tistega, kar so nekoč imenovali »skrite strani« življenja in ljudi. Z gledišča teozofije je zelo pomembno, da spoznamo globlji pomen življenja, duhovne zakone, ki usmerjajo naš razvoj, in odkriti kako prebuditi duhovni potencial, ki je sestavni del vsakega izmed nas. To je edini prepričljiv temelj za mir na zemlji. Pravo harmonijo in sodelovanje ni mogoče doseči le s pomočjo politike in socialnih reform (čeprav je to potrebno), ampak s transformacijo človeškega srca in duha. Ko je H. P. Blavatsky pregledovala dosežke Teozofskega društva v prvih štirinajstih letih, je zapisala: »…ključ do vseh naših zgoraj naštetih uspehov je v našem priznanju dejstva Višjega Jaza – brezbarvnega, svetovljanskega, nesektaškega, brezspolnega, nesebičnega, altruističnega – in izvajanju našega dela na tej podlagi. Svobodomislecu, agnostiku, znanstveniku s površnim znanjem, bi bili takšni rezultati nedosegljivi, in celo nepredstavljivi. Mirne družbe so utopične, saj nikakršna količina argumentov, temelječih na zunajem premišljevanju o socialnih moralah ali primernosti, ne more obrniti src narodnih vladarjev od sebičnih vojn in osvajalnih shem.«
a
Tekst in slika sta vzeta in prevedena s spletne strani ameriškega Teozofskega društva.