a
Izkušnje kažejo, da imata zvok in govor velik vpliv na zavest, ne le na človekovo, ampak celo na zavest živali in rastlin. Ze en sam zlog ali stavek, nabit z vibracijami jeze ali odpora, lahko poslušalca vznemiri, po drugi strani pa lahko preprosta besedica (zvok) prinese tolažbo in upanje, če je v ozadju moč ljubezni in naklonjenosti.
a
Vesolje je zgrajeno iz vibracij, ki se nam odkrivajo kot zvok, barva, oblika in drugi zelo subtilni vplivi na zavest. Starodavno indijsko mišljenje in okultna doktrina omenjata zvok v štirih dimenzijah, od katerih je najnižji ta, ki ga običajno imenujemo zvok. V Tajnem nauku (The Sectret Doctrine) pravi H.P.B., da je vse vesolje iz te najnižje ravni zvoka, imenovane vaikhari; na subtilnejši ravni madhyama je zvok svetloba Logosa (ali Isvare); na še subtilnejši ravni se zvok imenuje para, to je zvok kot Najvišja Resničnost, ustvarjalna moč Resničnosti, ki se začne gibati in spodbudi manifestacijo. Ali kot piše v Svetem pismu: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu, in Beseda je bila Bog.« To je na različne načine povedano tudi v drugih religijah. Tako je, na primer, rečeno, da sta Šiva in Šakti eno, Šiva kot vidik zavesti, Šakti pa kot ustvarjalna moč, nerazdružljivo združena s to zavestjo.
a
So pa še druge zanimive trditve H. P. Blavatsky. Pravi, da je zvok mogočna sila in da lahko tisti, ki imajo okultne moči, naredijo tak zvok, ki bi lahko dvignil Keopsovo piramido ali pa oživel in z novo energijo napolnil umirajočega človeka. Morda so tako moč lahko uporabljali tudi rišiji, saj je rečeno, da ima prekletstvo, ki ga izrece riši, strahotno moč; prav tako veliko moč pa ima tudi njegov blagoslov.
a
Vse religije uporabljajo svete besede, kot sta OM in AMEN, o katerih je rečeno, da sta fonetični podobi »enega od skrivnih imen Enega Večnega, Vseprisotnega Božanskega«. Mantre ali inkantacije razumemo kot kombinacije zvokov s številkami in števili, ki prikličejo odgovor iz višjih svetov, če je kombinacija narejena z znanjem. H.P.B. pravi, da neuki razlagajo znani rek Om mani padne hum kot »Dragulj v Lotosu«, toda ezoterično ta rek pomeni Boga v lastnem srcu, enovitost človeka in Vesolja. Lotos je simbol kozmosa kot absolutne celotnosti, dragulj pa je Duhovni Človek ali Bog. S temi besedami nam je H.P.B. dala tudi ključ za razumevanje velikega spoštovanja in vere, povezane z uporabo svete besede. OM, ki pomeni globoko sorodnost med mikrokozmosom in makrokozmosom.
a
Vendar se je treba zavedati povezave med izgovarjanjem teh posebnih kombinacij zvoka in čistostjo tistega, ki jih uporablja. »Če jo izgovori zelo svet in čist clovek«, lahko beseda Om prikliče višje Moči; če jo na pravilen način izreče povprečno dober človek, ga bo moralno okrepila, še posebej, če meditira o neopisljivi veličastnosti v sebi; »toda gorje človeku, ki jo izgovori potem, ko je storil daljnosežno grešno dejanje.« Tudi v Yoga-sutrah je rečeno, da Om pomeni Išvaro (Logos), toda
ponavljanje te besede (japa) mora spremljati meditacija o njeni pomembnosti.
a
Etični in verski nauki po vsem svetu mnogokrat poudarjajo pomen prav(iln)ega govora in prav(iln)ega mišljenja. Pravilen govor mora izražati resnico, pripravljenost pomagati in prijaznost; ker pa sta govor in mišljenje tesno povezana, velja enako pravilo tudi za mišljenje. Vsaka beseda ali misel, ki jo človek pošlje iz sebe, mora biti v omenjenem smislu nujno pravilna, če naj prinese resnično dobro njemu samemu in vsem drugim
a
»AUM pomeni dobro delo, ne le govorjenje. Izrekati ga morate v dejanjih« (H.P.B. v 77V).
a
Pomen teh besed je razložen v komentarjih, ki pojasnijo, kako različni so učinki, če sveti zlog zapoje čist človek, povprečen ali pa nekdo, ki je grešil ali storil hudo napako. Čisto življenje prepoji ta zvok z energijo, brezbrižen način življenja pa tega ne more. Prav zato, da bi se naučili biti čisti, se pravi nesebični, so potrebne izkušnje v tem težkem fizičnem svetu. Tu doli je občutek ločenosti zelo močan in povzroča utvare, ki jih je težko pregnati. Tu smo na takih preizkušnjah, kakršnih v subtilnejših svetovih ne bi mogli imeti. Resni jasnovidci omenjajo, da dokler še živimo v fizičnem telesu, ne moremo razumeti izkušenj fizičnega življenja tako, kot je to mogoče v subtilnih svetovih. Tam je, na primer, mogoče razumeti, da sta žalost in ponižanje minljiva in da imajo celo najnizkotnejše, najbolj brutalne osebe božanske zmožnosti. In to lahko zelo spremeni naše vedenje in odnose.
a
Nasvet, naj ne sklepamo o drugih na podlagi svojega sedanjega mnenja, je zelo pomemben. Kar je v značaju neke osebe videti grdo, je morda le stopnja, čez katero mora, preden se razkrije lepota duše. Z višjega zornega kota se vse stvari vidijo drugače. Če vidimo drugače, delujemo pravilneje, in vse, kar mislimo in govorimo, bo dobrohotno.
a
(The Theosophist, maj 2006; prevod: I.P.K.)