a
Laedbeatrova knjiga ”Uporaba in zloraba psihičnih moči” , ki je bila napisana pred več kot sto leti, spada v klasiko tovrstne literature. Ker postaja ta tema med današnjimi ”duhovnimi gibanji” vse bolj aktualna, smo izbrali iz omenjene knjige naslednji odlomek:
a
Z definicijo ’’psihične moči” dejansko razumemo moči duše, to je psihe. Beseda je grškega izvora. Toda v teozofiji uporabljamo izraz: moči astralnega telesa ali pogosto tudi moči eteričnega dela fizičnega telesa. Oznako ”psihične” dajemo tistim osebam, ki so občutljive in ki včasih vidijo in slišijo več od večine drugih. Čeprav je res, da je to videnje izraz moči duše, je prav tako res, da so vse druge sposobnosti, ki jih uporabljamo v fizičnem svetu, prav tako izrazi moči duše. Naša telesa, najsi bodo astralna ali fizična, so namreč le instrument višjih sposobnosti. Splošen izraz ’’psihične moči” označuje pretežno le običajne sposobnosti, toda včasih ga uporabimo tudi, ko opisujemo pojave, ki veljajo za nekoliko ”nenormalne” , kakor je npr. mesmerična (bioenergetska op. prev.) moč, moč mentalnega zdravljenja itd. Volja je nedvomno lastnost Ega (Samosti op. prev.), in ker je volja gonilna sila tako v mesmerizmu kakor pri mentalnem zdravljenju, mislim, da tem primerom ne moremo pripisati ”psihičnih moči” . Zelo pogosto uvrščajo v isto skupino tudi telepatijo in psihometrijo, v kolikor ta dva fenomena v resnici kažeta neobičajno senzibilnost zunanjih zaznavanj. Res je, da so vse te moči prirojene vsakemu človeškemu bitju, čeprav so se doslej spontano razvile le pri nekaterih.
a
IZURJEN IN NEIZURJEN ČLOVEK
a
Kadar sem govoril o jasnovidnosti, sem vselej razločeval med izurjenim in neizurjenim človekom. Vse dokler ne bomo raziskali tega problema, ne bomo dejansko imeli prave predstave o ogromni razliki med močjo cloveka, ki je izurjen in tistim, ki se ni izpopolnjeval. Dejansko vsi, ki jih v zahodnem svetu označimo kot ”senzitivne”, sploh niso šli skozi trening. To so ljudje, ki delno imajo take moči, ker so se z njimi rodili zaradi določenih naporov za dosego teh moči v prejšnjih življenjih. Najcešče so te moči uporabljane slepo in so jih morda pridobili brez truda.
a
V Indiji in v drugih vzhodnih deželah so te stvari znanstveno raziskovali dolga tisočletja. Tistega, ki je pokazal znake takega razvoja, so poučili, naj popolnoma zatre svoje zaznave, ali pa so ga napotili, da se podvrže natančnemu šolanju pod nadzorom tistih, ki so pojave izčrpno poznali. Indijska mentaliteta se s temi problemi spopada s popolnoma drugačnega vidika kot zahodna. Zdi se, da je za Indijce senzitivnost nezaželena lastnost, ker z lahkoto degenerira v medialnost, v stanje, ki ga z grozo odklanjajo. Indijcem se take moči duše niti malo ne zdijo nenormalne; vedo, da pripadajo človeku in niso prav nič začudeni ob priložnostnih pojavih. Indijec tudi ve, da če ni pazljivo izurjen in če takih lastnosti skrbno ne nadzoruje, ga utegnejo zapeljati v zmote.
a
Indijski učenec ezoterike pozna te probleme, ker so jih že pred tisočletji klasificirali starodavni modreci. V Indiji so učitelji, ki psihično šolajo svoje učence prav tako, kakor pri nas učitelj, ki je kompetenten v atletiki ali znanosti. V vzhodnih deželah poteka to sistematično in ”senzitivne”ali ”vidce” ne ocenjujejo kot obetajoče učence.
a
Zares mislim, da se mnogi vzhodni učitelji ne zavzemajo za razvoj tistega človeka, ki ima v neki meri že aktivne psihične moči, ker so ugotovili, da mora tak človek mnogokaj opustiti, in da je zelo težko vodljiv v šolanju, v primerjavi z drugimi, ki teh moči se niso razvili.
a
V Orientu imajo o vsem tem veliko znanja; človeka vse od začetka vadijo v uporabi svojih moči in mu jasno obrazložijo možnosti zmot, zato je manj nevarno, da bi postal njihova žrtev.
a
V zahodnih deželah ima videc slab ugled, ker mnogi, ki trdijo, da imajo te moči, nenehno dokazujejo, z napakami in neuspehi v izvajanju, prav nasprotno. Nekateri med njimi so enostavno nesramni goljufi. Vendar mislim, da ima kljub temu velika večina med njimi take moči delno razvite, čeprav jih čisto napačno razumejo. Ni človeka na Vzhodu, ki bi se razglašal za jasnovidca, vse dokler se ni dovolj izuril.
a
Mnogi psihično senzitivni med nami se imajo za nezmotljive in smatrajo, da so sporočila in zaznave, ki jih prejemajo, iz zelo visokih sfer, v resnici pa bi malo pravega čuta in študija pokazalo, da so v zmoti. Brez dvoma jim je všeč in s ponosom mislijo, da komunicirajo s kakim velikim arhangelom, toda če bi si vzeli čas in prebrali tozadevno literaturo, bi takoj spoznali, da je na stotine ljudi imelo tudi svojega privatnega arhangela, in da so se grobo zmotili. Naravno je, da neizurjen clovek navadno pade v tako zablodo, in kakor sem vam rekel, večina naših psihosenzitivnih v Evropi in Ameriki ni izurjenih. Zelo dvomim, da bi se velik del naših zahodnih psihosenzitivnih ljudi podredilo načinu urjenja, kakor učijo vzhodni modreci. Tam se človek uri nenehno in vedno ponovno v mnogoterih stvareh, vse dokler ne uspe izvesti točnih in preciznih rezultatov. Pričakuje se, da bo postopoma oblikoval svoje znanje o višjih ravneh ob podpori tistih, ki jih že poznajo, ne da bi ga opogumljali, da dviguje svoje noge od trdne osnove ugotovljenih dejstev. Naši zahodni psihosenzitivni ljudje bi bili verjetno užaljeni, če bi se morali trudoma
neprestano kontrolirati, kar zahtevajo vse vzhodne sole za razvoj teh moči.