Teozofinja

S svojimi pogledi na življenje je bila Alma telesno, duševno in duhovno svobodna ženska, daleč pred svojim časom. Bila je izrazita upornica zoper številne ženske stereotipe in kot takšni ji je v realnem svetu večkrat spodletelo. Zato si je izbrala drug ideal: duhovno razvito bitje brez spola.
a
S teozofijo se je srečala v študentskih letih v Londonu, kjer je postala članica Teozofskega Društva. Tudi kasneje je vzdrževala stike s teozofi in brala tovrstno literaturo. Leta 1923/24 je bila članica ameriškega teozofskega društva. Pod vplivom teozofskih knjig Rudolfa Steinerja in drugih avtorjev  o potopljenih kontinentih Atlantidi in Lemuriji je tudi sama začela pisati podobna dela. V najpomembnejšem tovrstnem spisu  z naslovom Isolanthis je prikazala visoko kulturo Pozejdoncev (prebivalcev Atlantide). Vračala se je tudi v prazgodovino Kitajske, Peruja in Mehike. Teozofske prvine kažejo tudi njeni romani Der Götze, Erdgebunden in drugi.
a

Slika: Članska izkaznica Alme Karlin v ameriškem Teozofskem društvu (vir: www.rtvslo.si )
a
Že Almin temeljni pristop do življenja je bil teozofski. Težila je k preseganju omejitev lastnega telesa in okolja, v katerem se je rodila in v katerem bi bila prisiljena v življenje povprečnosti, takrat namenjeno predstavnicam nežnejšega spola. Težila je po spoznavanju same sebe.
a
Tako je Thea Schreiber Gammelin rekla:
a
»Na Almi Karlin je vse plemenito in presvetljeno z dušo in duhom. Kljub neznansko nežni postavi izžareva tisto skorajda nadčloveško energijo, ki ji je omogočila osem let raziskovalnega potovanja po svetu, polnem nevarnosti in pomanjkanja. To pot je lahko prehodila le ženska, katere pogum je mejil na preziranje smrti in ki ji je umetnost pomenila vse.«
a
Ves čas si je prizadevala, da bi jo priznali tudi kot »resno« in ne »le« potopisno avtorico. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju se je Karlinova posvetila predvsem pisanju zgodb, novel in romanov z eksotičnim in duhovnim ozadjem, vendar ji to ni prineslo večjega uspeha in literarnega priznanja. S svojimi popotnimi izkušnjami, ki jih je prelila na papir je želela prispevati k miru in razumevanju med narodi in si to razlagala kot duhovno usodo oziroma neodložljivo nalogo. V svoje poslanstvo je bila trdno prepričana in menila, da je mnogo stvari v življenju določenih vnaprej in da smo ljudje s svojo usodo pogosto tako močno potisnjeni v določeno smer, da se lahko od nje oddaljimo le za kanček.
a
Njeno zunanje spoznavanje sveta je bilo prepojeno s teozofskim, notranjim dojemanjem medsebojne povezanosti ljudi. Ukvarjala se je tudi z meditacijo, ki jo je tako močno prevzela, da si je želela živeti v himalajskih pečinah in meditirati.
a
»Tako dolgo ostani človeški gost, dokler se ne naučiš žrtvovati. Zakaj so duše v človeškem toku tako brezupno osamljene? Ker se manj kot duše drugih tokov zavedajo velike povezanosti vsega ustvarjenega. Srce in oči zapro in ne slutijo, da hodijo obkrožene s prijatelji.«

(Angel na zemlji, A. Karlin)
a
Alma Karlin je bila izjemen človek in zagotovo najbolj vidna predstavnica teozofije na slovenskih tleh.
a
»Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.«

(Pod košatim očesom, Alma Karlin)