Umetnost bivanja v multikulturnem svetu sprememb: Kultura medosebnih odnosov
a
Idealni medosebni odnos je močna in globoka povezanost ali poznanstvo, ki vključuje dva ali več oseb. Povezanost lahko temelji na ljubezni, solidarnosti, na redni poslovni interakciji ali pa obstaja zaradi drugih socialno družbenih obveznosti.
a
a
Kliknite tukaj za več
a
PREDAVATELJI
a
![]() |
prof. dr.
VESNA VUK GODINA
|
Naslov predavanja: Živeti v multikulturni družbi: nekaj antropoloških razmislekov
a
V predavanju se bomo problema multikulturnosti dotaknili iz antropološke perspektive. Pokazali bomo, katere temeljne probleme odpira multikulturnost tako za posameznike kot tudi za družbo, odprli problem integracije in asimilacije v multikulturni družbi in problem koeksistence kulturno različnih poddružb v multietnični družbi.
x
V predavanju se bomo problema multikulturnosti dotaknili iz antropološke perspektive. Pokazali bomo, katere temeljne probleme odpira multikulturnost tako za posameznike kot tudi za družbo, odprli problem integracije in asimilacije v multikulturni družbi in problem koeksistence kulturno različnih poddružb v multietnični družbi.
x
![]() |
mag.
MARKUS VAN ALPHEN
psiholog, raziskovalec, učitelj
|
Naslov predavanja: Ovrzimo oznake pripadnosti
Dejstvo, da bomo nekoč umrli, nas hitro opomne, da je čas dragocen in da nek globji pomen vsem oblikam trpljenja. Poveže nas (skozi naše lastne stiske in težave) z vsem človeštvom. Umrljivost in naše življenske izkušnje tvorijo osnovo za razvijanje empatije in sočutja. Čeprav ima vsak nek svoj, individualen pristop k življenju, nekako vemo, da se potrebujemo in da smo odvisni drug od drugega. Včasih smo potrebovali in bili odvisni in sočutni le do najbližjih, kot so prijatelji, družina, lokalno okolje, religija ali narodnost. V sodobnem času pa smo zaradi globalnih povezav postali bolj povezani in odvisni od vseh na svetu. Vzemimo na primer globalno segrevanje. K problemu reševanja globalnega segrevanja ne moremo pristopiti drugače, kot pa globalno in celostno. Umetnost živeti v multikulturni družbi je potemtakem v tem, da ovržemo oznake pripadnosti, kot so pripadam tej družini, temu narodu, tej religiji, temu plemenu in da pričnemo izražati pripadnost in empatijo vsemu svetu in s tem pripomoremo k reševanju težavnih situacij.
![]() |
soustanovitelj Mirovnega inštituta, družbeno-civilni aktivist
MARKO HREN
|
Naslov predavanja: Multikulturnost kot prvina religioznosti
a
Multikulturalizem je nastal kot teritorialni koncept, kot odziv na potrebe po (tudi pravnoformalni) vzpostavitvi pogojev in meril za sobivanje kultur – zlasti v koloniziranih državah. Kasneje se je multikulturnost razvila kot koncept identitete.
a
Je Multikulturnost moč misliti v kontekstu teritorija? Lahko multikulturnost mislimo kot identiteto posameznika? Ali mulitkulutrnost razumljena kot kvaliteta, in več kot to, kot prvina religioznosti lahko reši zagato teritorialnega in identitetnega pojmovanja multikulturnosti in nam olajša bivanje v multikulturnem svetu? V prispevku bomo poskušali najti pot do dogovora na tri zastavljena vprašanja.x
Multikulturalizem je nastal kot teritorialni koncept, kot odziv na potrebe po (tudi pravnoformalni) vzpostavitvi pogojev in meril za sobivanje kultur – zlasti v koloniziranih državah. Kasneje se je multikulturnost razvila kot koncept identitete.
a
Je Multikulturnost moč misliti v kontekstu teritorija? Lahko multikulturnost mislimo kot identiteto posameznika? Ali mulitkulutrnost razumljena kot kvaliteta, in več kot to, kot prvina religioznosti lahko reši zagato teritorialnega in identitetnega pojmovanja multikulturnosti in nam olajša bivanje v multikulturnem svetu? V prispevku bomo poskušali najti pot do dogovora na tri zastavljena vprašanja.x
![]() |
DOMEN KOČEVAR
prof. sociologije in teologije, vodja TKBAK
|
Naslov predavanja: Eno človeštvo v luči starodavne modrosti
Naš zdrav razum kot tudi znanost potrjujeta, da smo vsi ljudje enaki v 99,9% genetskega zapisa. Kako je mogoče, da je človek zmožen delovati proti drugemu v takšni meri kot se to dogaja še danes? Ali obstaja pot do prepoznanja Enega Človeštva in delovanja v skladu s tem spoznanjem?
a
a
Comments are closed.