Umetnost: Razumevanje lepote

DIALOGI O LEPOTI (Shakti Maira)

Shakti Maira je umetnik, kipar in grafik. Imel je 25 samostojnih razstav, s prvo, leta 1973, v Mumbaju. Od takrat so bila njegova dela razstavljena v obliki samostojnih ali skupinskih razstav (Boston, Paris, New York, Washington, D.C., Manchester, Concord, Henniker, Hollis, Acton, Portland, Newport, Portsmouth, Santa Fe, Cambridge, Rotterdam, Colombo, Bangalore, Chennai, Mumbai and New Delhi).
Shakti je pred kratkim dokončal serijo 12-ih, skoraj dvometrskih bronastih kipov, poimenovano Sangha.
Njegova dela si je mogoče ogledati v Narodni galeriji moderne umetnosti v Indiji ter v zasebnih zbirkah po vsem svetu.Ukvarjal se je z izobraževanjem in razvojem otrok skozi umetnost in izvajal številne delavnice po šolah v ZDA in Indiji. Leta 2005 je pomagal organizirati Učenje skozi umetnost na azijsekm simpoziju v New Delhiju in bil povabljen k UNESCO-u oblikovati Azijsko vizijo umetnosti v izobraževanju: Učenje skozi umetnost. Leta 2006 je bil imenovan za svetovalca Indijske fundacije za umetnost (IFA).Obširno je pisal o umetnosti, estetiki, izobraževanju in kulturi. Leta 2006 je pri Penguin/Viking izšla njegova knjiga Towards Ananda: Rethinking Indian Art and Aesthet, ki se je razširila po vsem svetu, da bi potegnila umetnost stran od njenih sodobnih zmešnjav in jo ponovno povezala z vsakdanjim življenjem in bivanjem.
Shakti Maira je javni govornik o sodobnih vprašanjih estetike, lepote, umetnosti in kulture v Indiji in po svetu. Njegovi govori v New Delhiju vključujejo “budistične estetike” in “duhovnost v sodobni umetnosti.” O lepoti je govoril na poletnem taboru Resurgence-a v Walesu leta 2008, prav tako tudi na javnih govorih v Londonu in Glasgowu.Leta 2009 je imel Shakti osrednje predavanje na letni znanstveni in medicinski konferenci v Winchesterju v Veliki Britaniji z naslovom Mistiki in znanstveniki. Leta 2010 je imel predavanje z naslovom »Lepota: temeljni organizacijski sistem v ‘odnosnem’ svetu« na konferenci Cortona-Indija o znanosti in duhovni dediščini Indije v Hyderabadu. Nedavno, leta 2011, je bil povabljen, da govori o umetnosti in estetiki na Mednarodnem festivalu v Edinburghu.Shakti je opravil vrsto dialogov o lepoti z znanstveniki, filozofi in okoljevarstveniki in bil soorganizator mednarodne konference The End of Art and The Promise of Beauty, februarja 2012.Shakti se je usposabljal kot ekonomist in poslovni direktor prestižnih šol v Indiji. Od leta 1968 do 1990 je združeval delo profesionalnega umetnika z vodstvenimi in svetovalnimi nalogami pri multinacionalnih bankah in korporacijah po vsem svetu, vključno s Svetovno banko. Od leta 1990 dalje svoj čas v celoti posveča umetnosti in pisanju.(http://www.shaktimaira.com/bio.htm)

S prelomom tisočletja se v umetnosti poveča interes za življenje, ki se združi s sočasnim vzponom biotehnoloških znanosti, ki pod umetnimi pogoji vzdržujejo in spodbujajo rast različnih živih kultur, med drugim človeških tkiv. Umetniški projekti predvidevajo celo gojenje živih organizmov tukaj in zdaj, v živo. S to gesto umetnost nastopi precej drugače od predhodnih obravnav življenja. V predavanju se bomo posvetili vprašanjem učinkovanja in smiselnosti takšnega »performiranja« življenja skozi umetnost.

Kaj je glasba? Kaj je skrivnost glasbe, globina glasbenega doživetja, njegova moč in kaj je lepota glasbe? Skozi čas se je ob spoznavanjih novih resnic in ob novih izkustvih spreminjal pogled na svet in na življenje, vse to pa se je odražalo tudi v umetnosti. Spremembe so prinašale nova umetnostna prepričanja, menjavalo pa se je tudi pojmovanje in razlaganje lepote, tudi lepote glasbe…V vrsti različnih nazorov in pogledov na bistvo lepote od antike in še prej do danes, pa se vedno znova pojavlja ena sama osnovna misel – da je lepota enovitost mnoštva, da je lepota ubranost, red, harmonija, pa naj bo izvor harmonije v Bogu, v naravi, duhu ali snovi… Doživeti lepoto glasbe pomeni za hip užiti božansko enost. Preteklosti in prihodnosti ni več, obstaja le ta trenutek…. moč glasbe presega meje časa in prostora.

Arhitektura je stroka, ki povezuje tehniko, znanost in umetnost. Glavni cilj arhitekturnega ustvarjanja je zadovoljiti človekove potrebe po varnem, udobnem in osmišljenem bivanju. Prav zaradi slednjega arhitekturo prištevamo k umetnostim. Za razliko od drugih umetnosti arhitektura ne interpretira narave ali družbene stvarnosti na poljuben način ampak predvsem rešuje konkretne tehnične in funkcionalne probleme povezane z gradnjo in oblikovanjem bivalnega okolja. Ti so nujno umeščeni v določeni družbeno-ekonomski kontekst , ki pogojuje možne rešitve tehnično-funkcionalnih problemov, a hkrati prav te rešitve osmišljajo in s tem spreminjajo družbo.Na primeru načrta za preureditev in oblikovanje središča ameriškega mesta Lafayette, bom predstavila, kako poteka interaktivni proces arhitekturnega snovanja, ki ves čas ustvarjanja določene rešitve prehaja od razumnih analiz k intuitivnim rešitvam in nazaj ter se zaključi z upodobitvijo celovite tehnične – funkcionalne rešitve v skladno oblikovani prostorski kompoziciji.

Primer načrta za za preureditev in oblikovanje središča ameriškega mesta Lafayette, ki ga je pripravila Ilka Čerpes s sodelavci, si lahko ogledate tukaj

Avtor Milan Dekleva bo v kratkem eseju spregovoril o lepoti kot hipnem doživetju in lepoti kot duhovni vrednoti, ki nenehoma vznemirja človeka. O tem, kakšno skrivnost lepota čuva in nas nanjo opozarja, razglablja s primerjavo Rilkejeve poetične definicije lepote na začetku prve Devinske elegije in Giocondinega smehljaja na platnu Leonarda da Vincija. Razlika med renesančnim in sodobnim čutenjem lepote je za človeka, tako meni esejist, bistvena.

Skladatelj Uroš Rojko bo na kratko spregovoril o problematiki zaprtih družbenih sistemov, problematiki globalnega kapitalizma, ki seveda diktira tudi estetiko, virtualno realnost, ki pasivizira ali pa prikrito in rafinirano ustvarja iluzijo kreativnosti, ki je “prostovoljno-vsiljena”… Kaj postaviti temu nasproti? Ustvarjalnost kot refleksija. Ustvarjalni akt, ki ne postavi pod vprašaj nobenega atributa veljavnih, ustaljenih normativov, je v bistvu nesmiseln.