TADEJ PRETNER

Tadej Pretner – Litija: samozaložba, 1999

Ob poplavi “instant vsevednežev” je razveseljivo, da se v tem svetu kljub vsemu najdejo ljudje, ki si vzamejo čas, da poskušajo stara znanja uglasiti z dosežki in spoznanji sodobnih znanstvenikov, saj tudi tem ne gre oporekati, da so pogledali že globoko v skrivnosti življenja. Prav odkritje, da imajo kristali silikatov možnost pomnjenja podatkov, kar s pridom izkorišča naša računalniška tehnologija, je dalo znanstveno težo tudi alkimističnim uporabnim postopkom kristaloterapije. Če je kristal nekakšna disketa, na katero lahko na primer napišemo program za delovanje procesno vodene tovarne, potem lahko to disketo prenesemo iz ene tovarne v drugo, ki ima enako opremo, in proizvodnja bo tudi tu tekla nemoteno. Na primeru tovarn temu ne oporekamo, še vedno pa smo skeptični, ko tovarno zamenjamo s človeškim telesom. Pa vendar je princip isti. (str. 9)

Kristali: velikost in pravilnost oblike kristalov sta odvisni predvsem od hitrosti nastajanja prvih mikrokristalov kot kristalizacijskih jeder, ki je povezana s sestavo in koncentracijo taline, pritiska in drugih dejavnikov. Kristali so veliki le, če poteka faza ohlajanja taline dovolj počasi. Ker pa je pogoj za kristalizacijo tudi prostor, ki omogoča neovirano rast kristalov, je razumljivo, da najdemo najlepše kristale v votlinah in razpokah. Kristalno obliko najdemo tudi v nekaterih kamninah; gre za kristale, ki so se v magmi izločili prvi in v prvi fazi v magmi plavajo. Nadaljnje ohlajanje pa privede do zapolnitve prostora med temi kristali. Do tega pride zaradi različnega tališča posameznih mineralov, ki se postopoma izločajo iz magme. Velikost in čistost kristalov je torej odvisna od razmer ob nastanku, barva pa od elementov, ki kristale sestavljajo oziroma od tega, kako površina kristala absorbira svetlobo. (str. 16)

Delovanje drugih kristalov

Glede na sestavo, barvo in vrsto kristalizacije niha struktura vsakega kristala s specifično frekvenco. Za zdravljenje uporabljamo v glavnem silikate, ki pa jim omenjeno specifiko daje prisotnost kovin in drugih primesi. Prav tako z določenimi samosvojimi frekvencami nihajo tudi posamezni organi v človeškem telesu. Za razumevanje zdravilnega delovanja kristalov je pomembno dejstvo, da vibrirajo posamezni kristali s frekvencami, ki so adekvatne vibracijam določenih človekovih organov. Če se popolnoma sprostimo in vzamemo kristal v levo, sprejemno roko, bomo v nekem delu telesa začutili prijetno ščemenje – obe nihanji sta prišli v resonanco. Ko smo na ta način odkrili, da nek kristal deluje npr. na naše ledvice, ga bomo uporabili takrat, ko so ledvice bolne – ko izgubijo svojo osnovno, zdravo vibracijo. Kristal tedaj položimo na ledveni predel in frekvenci kristala in ledvic bosta težili k izenačenju. To pomeni, da bo kristal skušal vplivati na ledvica in jim pomagati do nihanja z zdravo frekvenco, prav tako pa bo oboleli organ povratno deloval na kristal in mu skušal spremeniti frekvenco nihanja. Zato je zelo važno, da vsak kristal po uporabi očistimo. S kristali lahko delujemo tudi preko čaker, rok oz. prstov, ušes…, kar bom pojasnil v nadaljnjem besedilu. Pri polaganju kristalov na telo ne pozabimo ugotovitev Johna Pierakosa in se izogibajmo kristalov podolgovatih oblik. V teh primerih lahko uporabimo brušene kristale (npr. ploščice), lahko pa enostavno koničast kristal, obrnjen navpično držimo v roki in na oboleli organ usmerimo mehko pozornost. (str. 24)

Energije mineralov

Že laik lahko oceni, da lahko v grobem razdelimo minerale v dve skupini:

– minerale, ki energizirajo (imenovali jih bomo električni)

– minerale, ki delujejo pomirjujoče (imenovali jih bomo magnetni)

To sta hkrati dve bazični energiji, ki vsebujeta vse vibracije, prisotne v mineralih, tema energijama pa lahko pripišemo še naslednje lastnosti:

– električna energija: vročina, dan, telesnost, gibanje, bistrost;

– magnetna energija: hlad, noč, duhovnost, pasivnost.

Električni minerali so običajno svetlordeči, oranžni, rumeni, zlati in prozorni, magnetni pa zeleni, modrozeleni, modri, vijolični, rožnati, sivi, črni, beli, srebrni.

Da bo delitev popolnejša in bolj razumljiva, bomo pokukali še v izročilo zahodne ezoterike. Ta namreč uči, da je vesolje z vsemi sestavnimi deli, vključno z našim planetom in človekom, nastalo na osnovi medsebojnega vpliva energij štirih osnovnih elementov: ognja, vode, zraka in zemlje, izhajajočih iz vzročne sfere, imenovane akaša (vzhodnjaški termin, ki se je udomačil tudi v zahodnjaški ezoteriki), ki na nek način kontrolira procese v vesolju. Te osnovne energije povezujejo s človekom takole:

– Akaša: v fizičnem smislu lahko energijo akaše v človeku pripišemo krvi in semenu oziroma vitalnosti. Povezana je tudi z nagonom po samoohranitvi po eni in z vero po drugi plati.

– Ogenj: ta energija po ezoteričnem izročilu prevladuje v človekovi glavi, kjer se dogajajo aktivni (ognjeni) procesi, kot so npr. misel, volja in razum. Seveda pa je ta energija prisotna tudi v drugih delih telesa. Ta element povzroča željo po gibanju, če ga je v telesu preveč, pa se to odraža z žejo in tudi s krvavitvami iz nosu. To je tipična razširjajoča (električna) energija, ki prevladuje pri kolerikih.

– Voda: energija vode prevladuje v trebušnem delu in vlada organom izločanja ter čustvenemu svetu. Višek tega elementa, ki sicer deluje v procesih izgradnje in ga odlikuje kvaliteta krčenja in hladu (magnetna energija), povzroča občutek, da nas zebe. To je hkrati tudi energija, ki prevladuje pri melanholičnem tipu človeka.

– Zrak: ima vlogo posrednika med najpomembnejšima osnovnima elementoma (ogenj in voda) in vlada prsnemu delu (dihanje) ter intuiciji. Povečana prisotnost tega elementa v telesu povzroča občutek lakote in je značilna za sangvinike (prodorni, prijazni a nestalni ljudje). Po svoji naravi je torej ta energija nevtralna, višek zračnega elementa v telesu pa kljub temu lahko privede do težav z vetrovi, povzroča pa tudi večjo zgovornost. Zračni ljudje tudi “sanjajo podnevi” in imajo nasploh večjo potrebo po spanju.

– Zemlja: v principu je elektromagnetna, saj vsebuje kvalitete prejšnjih treh elementov in jim daje konkretno obliko. Tudi sicer je Zemlja v središču ognjena (razširjajoča, električna energija), z zunanje strani pa prevladuje voda. Ker ima vezivno kvaliteto, predstavlja celoto človeškega telesa (kosti, mišice…) in vpliva na staranje. Višek tega elementa namreč daje občutek utrujenosti. Ta element prevladuje pri flegmatikih. Zanje je značilna treznost, resnost in vzdržljivost. (str. 27-28-29)

V poglavju o principih delovanja kristalov na človeka smo se seznanili z dejstvom, da delujejo vibracije obojestransko; tako kot kristal s svojo specifično energijo vpliva na energijsko stanje človeka, tudi človek povratno s svojo energijo deluje na kristal in spreminja njegovo osnovno energijo. Takšna dvostranska delovanja pa niso značilna le za odnos človek-kristal. Med seboj se do neke mere izenačujejo tudi energije različnih kristalov, prav tako pa na kristale vplivajo tudi tehnična sevanja, rastline… Na poti do trgovin in stojnic gredo kristali skozi številne roke. Kupci jih otipavajo, pa tudi na prodajnih mestih so zelo različni kristali zloženi skupaj. To pomeni, da ima lahko nek kristal v trenutku, ko ga kupimo, kar precej drugačno energijo od tiste, ki je zanj sicer značilna. Ob vsem tem podvomimo, ali so nakupi kristalov na osnovi intuicije res zanesljivi. Pri intuitivnem izbiranju gre za nezaveden energetski odziv med kristalom in kupcem in celo ljudi z zelo razvito intuicijo lahko pri izbiri zavedejo tuje energije, prisotne v kristalu. Zaradi teh dejstev je zelo pomembno, da kristale neposredno po nakupu in po vsaki kristaloterapiji ustrezno očistimo. (str. 53)

Energija sledi misli

Tako plini in tekočine kot tudi trdna telesa so sestavljeni iz osnovnih delcev – atomov in molekul, ki v nobeni strukturi ne mirujejo, temveč se neprestano gibajo, v odvisnosti od prisotnega električnega in magnetnega polja ter gravitacije. Tudi misli niso nič drugega kot določen elektromagnetni naboj. Sodobna fizika je dokazala, da v primeru, ko opazujemo neko telo na ravni njegovih osnovnih sestavnih delcev, spreminjamo te delce že s samim dejanjem opazovanja, kar neposredno dokazuje izrek, da energija sledi misli. S svojimi mislimi torej lahko vplivamo tudi na energetsko strukturo kristala in jo oblikujemo po svojih željah – jo programiramo. Če pa kristal vsebuje še silicij, si ta program trajno zapomni. Delovanje oziroma moč naših misli lahko enostavno preverimo z naslednjim poskusom:

– Napolnimo dva kozarca, vsakega z enim decilitrom navadne vode. Enega postavimo vstran, drugega pa na mizo predse. Popolnoma se sprostimo in se zazremo v vodo, ki je v kozarcu pred nami. V sebi ustvarimo močno pozitivno, toplo čustvo, usmerimo celotno pozornost v vodo in se vanjo smehljamo. Po približno treh minutah prenehamo in najprej vzamemo v roke kozarec vode, ki smo ga postavili vstran. Zbrano naredimo dolg požirek vode iz tega kozarca, jo za trenutek zadržimo v ustih in si ob požirku ustvarimo jasen vtis, kakšnega okusa je bila ta voda. Nato enako pazljivo pokusimo še vodo iz drugega kozarca. Večina bo opazila nedvomno razliko; okus te vode bo nekako bolj poln, magnetiziran, nekateri pa bodo ob požirku začutili tudi lahno ščemenje v predelu grla. Voda se je navzela vibracij naših pozitivnih čustev, na povsem enak način pa se energije naših misli in čustev navzame tudi trdna snov, na primer kristal. (str. 57)

Vstavljanje programa v kristal

Ker je kamena strela univerzalni kristal, v katerega lahko vstavimo kakršen koli program, si oglejmo nekaj možnosti programiranja tega kristala.

Pri vstavljanju programa v kristal gre za neke vrste komunikacijo med človekom in kristalom. Vemo, da se dva človeka lahko dobro sporazumevata le, če govorita isti jezik. Najti moramo torej jezik, kakršnega bo kristal razumel – to pa je seveda energijski jezik ustrezne frekvence. Vemo, da navpično obrnjen kristal kamene strele vibrira s frekvenco približno 8Hz. Za komunikacijo s kristalom moramo torej doseči že omenjeno alfa stanje oziroma izenačitev frekvenc naše možganske aktivnosti in nihanja kristala.

– Sproščeno sedemo, s hrbtenico pokonci, v levi (sprejemni) roki držimo kristal kamene strele. Pazimo, da je obrnjen pokonci. Popolnoma se sprostimo in usmerimo pozornost na energijo kristala. Začutimo vibracije kamene strele in se jim popolnoma prepustimo.

– Ko smo se vibraciji kristala popolnoma prilagodili oziroma zavibrirali skupaj z njim, položimo kristal v desno (oddajno) roko in ga namestimo na področju solarnega pleksusa, s konico, obrnjeno navzgor. Preko desne roke, s katero pokrijemo kristal, pa položimo še dlan leve roke.

– Mentalno se preselimo v kristal (vanj usmerimo pozornost) in poskušamo videti kristalno strukturo. Če smo resnično v alfa stanju, to ne bo težko, saj je v tem območju možganske aktivnosti vizualizacija zelo olajšana. Predstavljamo si, kako se kristalna struktura odpira in je pripravljena sprejeti program. (str. 61)

Tehnika zavestnega zaznavanja energij, ki nas obkrožajo

– Sedemo z vzravnano hrbtenico, kristal kamene strele držimo v levi roki.

– Sprostimo se in dosežemo alfa stanje.

– Zavemo se utripanja kristala in nato bitja svojega srca.

– Popolnoma se prepustimo energiji kristala in skušamo doseči resonanco med utripanjem kristala in srca.

Ob rednem izvajanju te vaje že po kratkem času zaznamo presečišča Hartmanovih in Curryjevih mrež (sevalni pasovi, ki prekrivajo zemeljsko oblo, ki sta jih odkrila dr. Ernest Hartman in dr. Manfred Curry) brez kakršnega koli radiestezijskega pripomočka, zaznavamo pa tudi druge energije in čutimo, katere so za nas ugodne in katere ne. Če si ob tem s pomočjo kristalov okrepimo še tretjo čakro in s tem odstranimo strahove in negotovosti, ki bi utegnili vplivati na naša dejanja, pa lahko delno vplivamo tudi na lastno karmo. (str. 72-73)

Vrste nakita

a) Prstani

Dragi in okrasni kamni so običajno vdelani v zlate in srebrne prstane, včasih pa je prstan v celoti izdelan iz primernega kamna. Če prstan izbiramo z namenom, da bo deloval na katerega od organov, moramo vedeti, v katerem prstu je akupunkturni meridian, ki je povezan s posameznim organom. Če je kateri od teh organov oslabljen, bomo za ustrezen prst izbrali zlat prstan s kamnom, ki aktivira (diamant, cirkon, rubin…), pri premočni aktivnosti posameznega organa pa seveda želimo njegovo delovanje umiriti. Izbrali bomo torej srebrn prstan z nežnim kamnom (akvamarin, avanturin…)

            Preglednica prstov in organov, ki so z njimi v povezavi:

                                                                       Leva roka                               Desna roka

            __________________________________________________________________________

            palec                                                   –                                              pljuča

            kazalec                                               debelo črevo                           –

            sredinec                                              cirkulacija/reprodukcija          –

            prstanec                                              žleze z notr. izločanjem          –

            mezinec                                              tanko črevo                            srce

Na področju prstov, kjer nosimo prstane, pa so tudi nekatere akupresurne točke; na kazalcu        in sredincu obeh rok so točke, ki vplivajo na naša ušesa oziroma sluh.

Takšne točke, povezane z različnimi organi oziroma deli telesa, so tudi na dlaneh obeh rok,         zato na teh točkah in nadijih stimuliramo telo že samo s tem, da držimo kristal v roki.

b) Zapestnice

Pri izbiri zapestnic moramo upoštevati dejstvo, da bomo z zapestnico spodbudili ali umirili         delovanje vseh organov, povezanih z meridiani, ki so v desni ali levi roki.

c) Uhani

Prav tako kot npr. na podplatih in dlaneh, so tudi po površini ušes razporejene akupunkturne točke oziroma refleksne cone vsega telesa. Pri izbiri uhanov se ravnamo po enakih načelih kot pri izbiri prstana. Ljudje, ki jim pretežno primanjkuje energije, bodo izbrali uhane iz malahita ali tigrovega očesa oziroma zlate organe z vdelanim aktivnim kamnom. Nervozni in hiperaktivni pa bodo izbrali srebro in katerega od kamnov, ki pomirjajo (lepidolit, safir…)

d) Verižice in ogrlice

Kadar želimo vplivati na samozavest, bomo na verižici v višini pleksusa nosili obesek iz jantarja ali citrina. Najpogosteje nosimo obeske v višini srčne žleze (timus), s čimer lahko      spodbujamo proizvajanje limfocitov oziroma vplivamo na imunski sistem. Po trditvah     nekaterih zahodnih okultistov pa nošenje cinabarita v višini timusa bistveno vpliva na       dinamiko delitve celic, oziroma zavira staranje. Podatke, ki potrjujejo vpliv cinabarita na        procese staranja najdemo tudi v tibetanski tradiciji, pri tem pa je treba poudariti, da je     cinabarit sicer strupen, zato večjih tovrstnih mineralov ne bi smeli imeti v bivalnem okolju.         Če pa želimo vplivati na žlezo ščitnico in procese, ki jih uravnava, si izberemo ogrlico, ki se vratu tesno prilega, kamne zanjo izberemo glede na učinke, ki bi jih radi izzvali. (str. 83-84)

Ahat

Ahati se običajno pojavljajo v geodah, kjer se večplastno ritmično izmenjujejo kalcedon, opal in kristalni kremen; od tu tudi koncentrično različno obarvani pasovi. Mnogokrat ga nato še pobarvajo, da so barve intenzivnejše.

Ime naj bi dobil po reki Achates, v kateri naj bi ahate prvič našli (današnja reka Dirillo). Dioscorides v peti knjigi svojega dela Materia Medica, v kateri je opisal uporabo več kot 200 mineralov, priporoča uživanje mešanice sadnega soka z ahatovim prahom, ki naj bi bila učinkovita pri zdravljenju norosti, proti turom in drugim bulam ter boleznim ledvic in jeter. Camillo Leonardo v delu Speculum Lapidum (1502) trdi, da nošenje ahata varuje pred bliski in viharji. Že Sumerci so ga zelo cenili in ga nosili kot nakit. V obdobju največje moči rimskega imperija je bil ahat, v katerem so bile vidne plasti raznih odtenkov, tako čislan, da so ga smeli nositi le zaslužni odličniki. (str. 87)

Cirkon

V obdobju križarskih vojn in še dolgo potem so z izrazom “jargoon” poimenovali vse cirkone od brezbarvnih do bledo rumenih; z imenom hiacint ali jacinth pa oranžne in rdeče. Beseda jacinth je arabskega izvora, beseda hiacint pa je povezana z grškimi legendami in Apolonom.

Najpogosteje naletimo na rdeče ali rjavkaste cirkone, čeprav ga najdemo tudi v drugih barvnih različicah, ki jih lahko dosežemo tudi s toplotno obdelavo rjavih cirkonov. Na tržišču večkrat najdemo pod imenom cirkon umetne špinele, itrij-aluminijeve granate in cirkonijo, podobna pa sta tudi linobat in galiant.

Po pisanju Marboda, škofa iz Rennesa (11. stol.) dela cirkon človeka prijaznega in privlačnega. Francesco India, ugledni zdravnik iz Verone (16. stol.) pa je priporočal nošenje cirkona na predelu srca v primerih oslabelosti tega organa. Iz preteklosti je ohranjenih tudi precej trditev, da cirkon v nekaterih primerih menja barvo; že omenjeni F. India je trdil, da cirkon izgubi lesk, če ga nosi oboleli od kuge, pred hudim viharjem pa dobi barvo žarečega oglja. Tudi Thomas Cantimpre v delu De natura rarum iz 13. stoletja trdi, da reagira cirkon na spremembo vremena kot nekakšen barometer; če se približuje slabo vreme, izgubi lesk, če pa bo vreme lepo, je lepa tudi barva kristala.

Čisti, prozorni cirkon je magijska zamenjava za diamant; simbolizira zaščito in čistost mišljenja. Rdeči cirkon (hyacint) pa vitalizira fizično telo, zlasti v stresnih obdobjih. Pogosto ga programiramo za pridobivanje materialnih dobrin in zaščito pred krivico. V preteklosti so o njem govorili kot o talismanu kurtizan; preprečeval naj bi namreč nosečnost. (str. 93)

Hematit

Večkrat nastopa skupaj z magnetitom, lahko pa vsebuje tudi do 9% titanovega oksida. Ime hematit izhaja iz grške besede haima, ki pomeni “takšen kot kri”. Pri rezanju in brušenju hematita se namreč voda, ki jo uporabljamo za hlajenje, obarva rdeče. Sicer pa je mineral srebrno črne do rdečkasto rjave barve, razen v kristalni obliki se pojavlja tudi v drobnozrnati in luskavi strukturi, hematitu z vlaknato strukturo pa rečemo krvavec. Nakita iz tega minerala je na tržišču zelo veliko, predvsem izdelkov iz hematita kristalne strukture. Kaže, da ima nošen na goli koži podobno kot baker oziroma malahit detoksizacijski učinek, zato je nujno redno čiščenje hematitovega nakita v slani vodi. Kadar je pomanjkanje železa vzrok težavam, kot so npr. slabokrvnost, utrujenost, nagnjenje k okužbam, menstruacijske motnje, glavoboli, vrtoglavica, kožne razpoke, izpadanje las ali lomljivi nohti, je zelo koristno pitje hematitovega eliksirja. Za programiranje ni primeren, v preteklosti pa so ga uporabljali za stik z akašo:

V temni sobi prižgeš rdečo svečo in primeš v roke večji kos hematita, ki ima vsaj eno ploskev brušeno. Držiš ga tako, da se svetloba sveče odbija od te ploskve. Zamaknjeno strmiš v odsev, postaviš vprašanje in čakaš na odgovor. (str. 97)

Jantar

Jantar je okamnela smola iglavcev. Če ga podrgnemo z bombažno krpo, se nabije z električno negativnim nabojem, kar je odkril že grški filozof Tales.

Zato so jantar nekdaj imenovali elektron, od tu izhaja tudi izraz elektrika. Simbolizira sonce in duhovno povezanost. Psevdo-Dionizij Areopagit je menil, da vsebuje jantar kvalitete zlata in srebra. In dejansko ga lahko uporabljamo na tretji čakri kot ognjeni kamen, po drugi strani pa ima, nabit z negativnimi ioni, magnetno moč, ki je atribut srebra oz. elementa vode. Če ga nosimo na goli koži na področju solarnega pleksusa, oblečeni pa smo v bombažno majico, se zaradi trenja med majico in mineralom v slednjem neprestano ustvarjajo negativni ioni, ki učinkovito čistijo blokade na tretji čakri in nas učinkovito osvobajajo strahov, lahko pa ga uporabljamo tudi za odpravo vseh drugih blokad. V preteklosti so ga veliko uporabljali za lajšanje glavobolov, bolezni grla, ušes in oči. Vonj zažganega jantarja naj bi prinašal moč jasnovidnosti. Za programiranje ni primeren. (str. 98-99)

Tigrovo oko

Zelo lep kamen, ki ga ne moremo zamenjati z nobenim drugim; pasasta vlakna tvori primes krokidolita.

Eliksir iz tigrovega očesa pomaga pri težavah zaradi alkoholnega mačka. Deluje transformacijsko in na tretji čakri spreminja strahove v energije samozavesti. Kadar se počutimo brezvoljne in brez moči, vzamemo v levo roko večji kos tigrovega očesa in se mu prepustimo. Vzpostavil bo pospešeni tok energije v telesu.

Rimski vojaki so ga nosili graviranega s simboli za zaščito med bitko. Je tudi primeren kamen za programiranje v smislu pridobivanja materialnih dobrin in krepitve samozavesti in poguma. Običajno ga vdelamo v zlato. (str. 116)

Topaz

Lahko je brezbarven, zelen, rumen, rožnat, moder, s toplotno obdelavo pa tudi vijoličen.

Pod imenom orientalski topaz večkrat kupimo citrin ali rumeni safir. Žgani ametist, ki pa je mnogo mehkejši, včasih prodajajo kot madeirski topaz, rumenorjavi kvarc pa kot škotski topaz. Prav tako pod imenom topaz večkrat ponujajo dimni kvarc. Modri topaz lahko zamenjamo z akvamarinom.

Težko je točno reči, katere lastnosti so v preteklosti pripisovali rumenemu topazu, saj so včasih vse prozorne rumene kristale imenovali hrizolit (grško kreusos (zlato), lithos (kamen)). Iz starih rokopisov izvemo, da so najlepše našli na otoku, ki ga je Plinij starejši poimenoval Topazos (iz topazien, kar pomeni domneva). Ta vulkanski otok je bilo namreč težko najti, križarji pa so ga poznali pod imenom Isle of St. John.

Epiphanius s Cipra (315-403) je uporabljal eliksir iz rumenega topaza kot zdravilo proti steklini in tudi v kasnejšem času, nekako do 10. stoletja, obstajajo pričevanja o učinkovitosti tega zdravila. Eliksir iz rumenega topaza so zaradi dejstva, da deluje na tretjo čakro, ki je središče osebnosti, uporabljali tudi proti jezi, norosti, strahu, melanholiji in iluzijam. Deluje tudi detoksizacijsko, za pojačanje vseh teh delovanj pa ga lahko tudi ustrezno programiramo. Albert Magnus (1193-1280) ga je priporočal proti protinu.

Rumeni topaz simbolizira ljubezen in zvestobo, ker pa je ognjeni kamen, deluje tudi kot zaščita proti urokom. Zelo je bil priljubljen kot talisman, saj so verjeli, da lastniku prinaša mir in srečo ter pojača čut okusa.

Modri topaz pa je učinkovito sredstvo proti turom (polaganje na prizadeto mesto), za bolezni grla in proti astmi. Pitje eliksirja iz modrega topaza prežene nespečnost. (str. 116-117)