Večkrat slišimo, da je življenje neizprosno in pri tem mislimo na darvinistične zakone, ki govorijo o boju za preživetje. Ne zavedamo pa se, da je enako, ali še bolj neizprosno življenje v nas samih. V prizadevanju za samovzgojo, se je potrebno vedno znova spraševati, kako razumem in kako upoštevam sporočila tistega najglobljega dela sebe, ki govori brez besed. In dalje, kako naj razumem in upoštevam enkratnost – identiteto svojih bližnjih, če se vedno znova ne sprašujem, kako razumem sebe in kako samouresničujem možnosti svobodne rasti in izpolnitve življenja.

 

Predaval bo: dr. Bernard Stritih, psiholog, psihoterapevt, dolgoletni profesor na Fakulteti za socialno delo

 

Več o predavatelju si lahko preberete v intervjuju, objavljenem v Dnevniku:

Vsi tirani vedno bežijo od svojega otroštva

V življenju je treba voziti tako kot v avtu. V rokah je treba trdno držati volan, gledati je treba pretežno naprej, včasih pa se je treba ozreti v vzvratno ogledalce, da vidimo, kaj je za nami…, pravi klinični psiholog, psihoterapevt, docent na Visoki šoli za socialno delo in strokovnjak za skupinsko delo dr. Bernard Stritih. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj naj stori človek, ko se mu zameglita sprednja šipa in ogledalce, kako si lahko pomagamo sami in kako nam lahko pomagajo psihoterapevti, pa tudi o tem, koliko so stiske sodobnega človeka le odraz krize razvitega sveta. Nadaljevanje na http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/35014 

 

In še nekaj besed o soočenju z življenjem na sledeči povezavi: http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042289557
 

Priporočen prispevek: 6 €